BP "prevzema polno odgovornost za razlitje in mi ga bomo očistili in kjer bodo ljudje predstavili legitimne zahteve za škodo, jih bomo poplačali", je dejala Williamova.

Lastnik potopljene naftne ploščadi je prevzel odgovornost dan za tem, ko je ameriški predsednik Barack Obama dejal, da je BP odgovoren za nesrečo, plačati pa bo moral tudi vse stroške. "Medtem ko je BP v celoti odgovoren za financiranje stroškov odziva in čiščenja, bo moja administracija uporabila vsa možna sredstva, ki so nam razpolago," je zagotovil.

Bela hiša ne bo dovolila novih vrtin ob ameriški obali

Bela Hiša je danes napovedala, da do nadaljnjega ne bo dovolila novega črpanja nafte ob ameriški obali, dokler preiskava ne bo pokazala, kaj je bil vzrok za eksplozijo na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu. Naftni madež, ki se je po nesreči začel širiti v zalivu, je danes dosegel ustje reke Mississippi, vendar nastala škoda za zdaj ni znana.

Ameriški predsednik Barack Obama je sicer pred časom predlagal novo politiko glede črpanja nafte, na podlagi katere naj bi črno zlato črpali tudi ob obalah Virginie, Aljaske in Floride. Prav tokratna nesreča pa utegne prekrižati Obamove načrte, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Kot je za ameriško televizijsko mrežo ABC danes povedal eden izmed Obamovih svetovalcev David Axelrod, oblasti novih naftnih vrtin ob ameriški obali do nadaljnjega ne bodo odobrile. Dodal je, da je treba najprej ugotoviti vzroke za nesrečo na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu, ki je bila sicer v lasti britanskega energetskega velikana British Petroleum.

V boj proti naftnemu madežu tudi vojska

Ameriške oblasti so pripadnike vojske z ladjami in letali poslale na obalno območje v Mehiškem zalivu, ki ga je dosegel velikanski naftni madež. Vojska bo s posebnimi kemikalijami poskušala ublažiti okoljsko katastrofo, ki bi jo utegnila povzročiti razlita nafta, obenem pa tudi omejiti širjenje madeža, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je povedal ameriški obrambni minister Robert Gates, je vojska na območje poslala dve tovorni letali C-130 hercules, ki sta opremljeni s posebnimi kemikalijami za razgrajevanje nafte. Letalo lahko ob enem preletu kemikalijo razprši na območju okoli enega kvadratnega kilometra, vsako izmed letal pa lahko nad ogroženo območje poleti trikrat dnevno.

Medtem je na pomoč priskočila tudi mornarica, ki je na območju okoli 5000 kvadratnih kilometrov velikega madeža namestila 18 kilometrov napihljivih vodnih pregrad, poleg tega so namestili tudi sedem sistemov za posnemanje nafte z morske gladine, obenem pa mornarica predvsem logistično pomaga pri preprečevanju ene največjih okoljskih katastrof v ameriški zgodovini.

Naftni madež dosegel obalo Louisiane

Ameriška obalna straža preiskuje prijave, da je nafta že dosegla obalo v Mehiškem zalivu. Po eksploziji prejšnji teden na naftni ploščadi naj bi se dnevno v morje izlilo okoli 800 tisoč litrov nafte. Ameriški predsednik Barack Obama je prosil, da se „reševanju pridružijo vse ekipe“. Na pomoč pa je priskočila tudi mornarica. Opazili so ga ob naravnem rezervatu South Pass blizu ustja reke Mississippi, zaradi česar narašča bojazen okoljevarstvenikov, da gre za začetek ene najhujših okoljskih katastrof.

Obalna straža je sporočila, da so v Louisiano že poslali preiskovalce, ki bodo ocenili, ali je naftni madež že dosegel obalo. „Ukrepi, ki jih bomo morali sprejeti, če se bo nafta še naprej izlivala v morje, so šokantni,“ je dejal David Kennedy.

V četrtek so oblasti predčasno odprle sezono lova na kozice, kar bo ribičem omogočilo, da svoj ulov na obalo pripeljejo pred ekološko katastrofo. Ameriška vlada je eksplozijo v Mehiškem zalivu označila za „dogodek nacionalnega pomena“ in razglasila stanje naravne katastrofe ter pozvala vse ekipe v državi, da priskočijo na pomoč.

Guverner Louisiane, Bobby Jindal, je razglasil izredne razmere in zaprosil za sredstva, s katerimi bi lahko v morje poslali dodatnih 6000 članov nacionalne straže. Obala v Louisiani, ki je zaradi naftnega madeža najbolj ogrožena, je sicer bogata s kozicami in ostrižišči.

Zapletli so se tudi načrti Bele hiše, saj utegne eksplozija na naftni ploščadi vplivati na načrte ameriškega predsednika Baracka Obame glede črpanja nafte ob obali. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs, naj bi šlo ob tem predvsem za območja, ki bi bila sprejemljiva za črpanje. Lahko pa bi se zgodilo, da bi Obama zdaj spremenil svoje stališče o tem vprašanju.

Po eksploziji 20. aprila na naftni ploščadi je sledil še požar, ploščad pa je nato potonila. Pred tem je prišlo tudi do iztekanja nafte v morje. Izlitje je bistveno večje, kot so sprva predvidevali.