Priprave potekajo v vseh državah s polno paro, ne samo v temeljiti Nemčiji. "Trenutno ni nobenega znamenja, da bi se v katerikoli državi kaj zatikalo in da kjerkoli ne bi pravočasno uspelo," je prepričan Armin Greif, vrhovni koordinator za uvedbo gotovine evro pri evropski centralni banki v Frankfurtu. Prav on trenutno neutrudno potuje od ene narodne banke do druge.
Tudi Španija in Italija poročata, da vse teče po načrtih. "Vedno pravijo, da je Španija dežela "fuša", toda tokrat je to narobe," pojasnjuje Eduardo Escobar, predstavnik državne koordinacije za evro. Podobno pravi predstavnica Bance D"Italia: "Brez skrbi, celo v Italiji bo zadeva z evrom tekla v redu."Z oklepniki in tobakom
In Italijani se zares precej trudijo: vsak Italijan bo dobil osnovno vsoto deset evrov, da bo na novega leta dan zjutraj lahko z njimi plačal v baru svojo kavico. Oklepna vozila, ki bodo denar razvozila bankam, so že najeli.
Španci pa sploh ne potrebujejo oklepnih vozil. Prevoz denarja bodo prepustili državnemu tobačnemu koncernu Tabacalera, ker ima ta najbolj gosto distribucijsko mrežo v državi in bo lahko prepeljal 7,8 milijarde novih kovancev in 1,924 milijarde bankovcev skupaj s cigaretami v zadnji kotiček dežele. Nazaj grede pa bodo hkrati odpeljali stare pezete.Tudi svojo glavno težavo so Španci že rešili: skoraj polovica španskih okrožij nima niti bank niti denarnih avtomatov in jih bodo oskrbeli z mobilnimi postajami. Stroške zanje bo nosila država.
Proizvodnja denarja "že teče in dobro napreduje" in celo dobrodelnost je dobro organizirana. Španske organizacije za pomoč pričakujejo, da čisto majhnih kovancev pezet zaradi njihove majhne vrednosti sploh ne bodo menjavali in da bi tako lahko propadlo, preračunano, okoli 480 milijonov mark. Kam bodo postavili hranilnike za darovanje, prav zdaj natančno načrtujejo.Francozi z oglasi
Francozi pa že delajo posebno reklamo za evro tudi v lastni deželi. Junakinja 36 milijonov frankov drage kampanje za evro je mala Liza, simbolična 12-letnica, ki naj bi Francozom vbila v glavo časovni načrt za uvedbo evra. Predvsem pa zbuja vtis, da je vse skupaj zelo lahko.
Vsaj zdi se, da je vse zelo premišljeno - od sredine leta bodo začeli izdajati nove čekovne knjižice. Dve normandijski vasi, Cormeille in Epaignes, sta ravnokar uprizorili teste z evri, ki so še igračke, zato, da bi se navadili na obračunski količnik 6,55975, in tudi Francoska Gvajana ne pomeni nikakršne težave več.Samo manj pomembna vprašanja še niso popolnoma pojasnjena, kot je na primer transport. Med septembrom in decembrom bo vsak dan 4000 oklepnih avtomobilov pripeljalo pred tovarno denarja v Pesaciju (Geronde) in odpeljalo po deželi 2,5 milijarde novih bankovcev in 7,6 milijarde evro kovancev (po teži 27.000 ton). Štirideset tisoč teh transportov bo zavarovala vojska.
Zanesljivo pa je, da denarnim slom vse to ne zadostuje. Njihovi sindikati so povabili vlado za okroglo mizo, da bi se pogovorili o nekaterih vprašanjih nadležnih tehničnih podrobnostih, za katere ni najti odgovora niti na spletni strani niti na posebni telefonski številki.Kaj se lahko zgodi
Tudi francoski bankirji so se kar nenadoma zbudili; šele zdaj so se domislili, da bo uvedba evra stala 11 milijard frankov in slišali so, da njihovi poklicni kolegi na Nizozemskem, v Belgiji in Nemčiji razmišljajo o stroških in posebni taksi. Vladni načrt predvideva, da naj bi banke do sredine februarja 2002 brezplačno zamenjevale franke v evre. Zdaj se o tem pogajajo za zaprtimi vrati.
Medtem ko narodne banke ne glede na takšne malenkosti še vedno kažejo optimizem, pa glavni koordinator za evro Armin Greif razmišlja že o načrtih B: kaj storiti zoper ponarejeni denar? Kaj če bodo stavkala transportna podjetja za prevoz dragocenosti? In na koncu se znajde še na meji nepredvidljivega: kaj če bo ob koncu leta izjemno močno snežilo? "Proti temu pa res ne moremo nič ukreniti," se vda Greif.