Lani je bilo zaradi dela, ki so ga opravljali, ubitih 24 novinarjev, 81 pa jih je bilo do konca leta še vedno za zapahi. Ta opozorila izreka Odbor za zaščito novinarjev, ki vsako leto poda oceno o razmerah na področju svobode medijev po vsem svetu. V 550 strani obsežnem poročilu z naslovom Napadi na medije 2000 organizacija beleži več kot 600 primerov represije nad mediji.

Predstavniki sedme sile so bili žrtve tega ali onega napada nanje v kar 131 državah, napadi pa vključujejo raznovrstne oblike - od umorov, napadov in zapiranj do cenzure in postavljanja birokratskih ovir. Od 24 ubitih novinarjev zaradi opravljanja svojega dela, jih je bilo kar 16 umorjenih. V vseh primerih razen dveh izjem, se storilci še vedno prosto sprehajajo po svetu. Organizacija opozarja, da oblasti pogosto morilce novinarjev redko zavzeto preganjajo in še redkeje jih obsodijo. Kljub temu je vzorec nekaznovanosti morilcev novinarjev še posebej zaskrbljujoč v Kolumbiji in Rusiji. Tudi sicer je videti, da je Kolumbija nevaren kraj za predstavnike sedme sile, saj jih je bilo v zadnjih desetih letih umorjeno že kar 34. Podobno neprijazna država do novinarjev je tudi Sierra Leone.

Število zaprtih novinarjev, ki je v upadu, kaže, da so številni mednarodni protesti pripomogli k zmanjšanju tovrstnega nadlegovanja novinarjev. Po mnenju Odbora za zaščito novinarjev zapiranje predstavnikov sedme sile za številne vlade predstavlja preveliko diplomatsko breme. V vzhodni Evropi in Latinski Ameriki so se vlade zato začele posluževati veliko tenkočutnejših načinov nadlegovanja medijev. Med njimi so na primer visoke davčne dajatve, oglaševalski bojkoti in dragi sodni procesi.

Novinarji so kljub temu še vedno za zapahi v državah, ki se ne zmenijo za kritike mednarodne javnosti. Na vrhu seznama je Kitajska, ki je na hladno postavila 22 novinarjev, nekatere izmed njih zato, ker so uporabljali internet za širjenje informacij.

Tudi sicer novinarji, ki delajo v represivnih razmerah, vedno pogosteje uporabljajo internet in druge nove tehnologije. Na ta način se namreč skušajo izogniti omejitvam, ki jim jih postavljajo oblasti. Umor spletnega novinarja Georgija Gongadzeja v Ukrajini je na primer sprožil plaz mednarodnih kritik. V Mozambiku je neznanec ustrelil raziskovalnega novinaja Carlosa Cardoso, ki je svoja poročila širil s pomočjo telefaksa. Po vsem Bližnjem vzhodu si vlade prizadevajo čim bolj omejiti prodajo satelitskih krožnikov, da bi preprečili svojim državljanom spremljanje kritičnega političnega programa katarskega satelitskega programa Al-Džezira.

Kljub tem najnovejšim omejitvam in napadom Odbor za zaščito novinarjev, ki objavlja natančna in obsežna poročila že dvajset let, ugotavlja, da je mednarodni pritisk učinkovito sredstvo v boju proti nadlegovanju novinarju. "Hkrati pa se grozovite zlorabe medijev nadaljujejo, saj vlade skušajo svoje represivne cilje doseči z bolj sofisticiranimi tehnikami in nadlegovanjem," opozarja izvršna direktorica organizacije Ann Cooper.