Težka zgodovina

Napovedan obisk Solyoma v Komarnem na madžarski nacionalni praznik, 20. avgusta, je bil zelo občutljiv za Slovaško, saj je bila stoletja pod ogrsko vladavino. Poleg tega sta bili državi v napetih odnosih tudi zaradi madžarske manjšine na Slovaškem. Za nameček pa je 21. avgust na Slovaškem izrazito negativen dan, saj je na ta dan leta 1968 prišlo do vpada sil Varšavskega pakta - tudi madžarskih - na Češkoslovaško, kjer so zatrli praško pomlad.

Slovaška je po več izmenjavah diplomatskih not na koncu Solyomu prepovedala vstop na svoje ozemlje, ker da njegov obisk predstavlja varnostno tveganje. Madžarski predsednik se je obrnil praktično na meji. Vendar pa so v Budimpešti menili, da Slovaška s tem krši svobodo gibanja na območju EU in krši tudi direktivo, ki to svobodo zagotavlja vsem državljanom EU.

Najprej so zahtevali ukrepe proti Bratislavi od Evropske komisije, a ker je ta menila, da se direktiva ne nanaša na vodje držav in da postopka ne more uvesti, se je Budimpešta odločila za samostojno tožbo pred Sodiščem EU.

Ugotovitve sodišča

Sodišče pa je z današnjo sodbo ugotovilo, da čeprav je Solyom kot madžarski državljan tudi evropski državljan, pa omenjena direktiva zanj kot predsednika države ne more biti neposredno uporabna. V skladu z mednarodnim pravom ima predsednik države namreč določene pravice in imunitete in prisotnost vodje države na ozemlju druge države nalaga tej državi obveznost, da zagotavlja zaščito te osebe, ne glede na naravo njegovega obiska.

Status predsednika je tako specifičen, saj ga ureja mednarodno pravo, predvsem pravo, ki ureja diplomatske odnose. In s tem se oseba, ki uživa ta status, razlikuje od vseh drugih državljanov EU, zaradi česar za to osebo ne veljajo enaki pogoji za dostop na ozemlje druge države članice kot za ostale državljane, je pojasnilo sodišče.

Dejstvo, da državljan EU izvaja dolžnosti vodje države, torej v skladu z mednarodnim pravom upravičuje omejitve glede pravice do gibanja, ki bi jih ta oseba imela po pravu EU, je še dodalo sodišče. Pravo EU torej ni nalagalo Slovaški, da zagotovi obisk madžarskega predsednika na svojem ozemlju, je odločilo in v celoti zavrnilo zahteve Madžarske.

Slovaki odločitev že pozdravili

Na slovaškem ministrstvu so odločitev evropskega sodišča že pozdravili, poroča slovaška tiskovna agencija Tasr. "Sodišče je podprlo stališče Slovaške, da mednarodno sodelovanje - vključno znotraj EU - ureja mednarodno pravo. Sodba nedvoumno razlikuje svobodo potovanja ljudi, ki jo Slovaška polno spoštuje, od obiskov vodij države, katerih status je poseben," je zapisalo ministrstvo na svoji spletni strani.

Hkrati so v Bratislavi izrazili upanje, da je ta zgodba zdaj končana in da se bosta državi lahko posvetili krepitvi dvostranskega sodelovanja, "ki bo prineslo pozitivne rezultate za oba naroda".