Grškemu gospodarstvu je treba dati priložnost, da zadiha

Grškemu gospodarstvu je namreč po besedah vodje skrajno leve grške stranke Sirize treba dati priložnost, da zadiha, ne pa ga ponovno zadušiti z novim varčevalnim svežnjem.

Po dveh programih pomoči z "barbarskimi" varčevalnimi ukrepi dolg še vedno ni vzdržen, torej je "to zdravilo smrtonosno in ubija grško gospodarstvo", je opozoril Cipras.

Grkom in Evropejcem je tako treba povedati resnico - varčevalni ukrepi ne delujejo, je še dejal po srečanju s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem.

Problem dolga Grčije naj se reši kot problem Nemčije leta 1953

"Čas je, da najdemo končno rešitev za problem dolga in da gremo po poti rešitve, dogovorjene za Nemčijo leta 1953," je ob tem predlagal vodja grške opozicije.

Gre za mednarodno konferenco, na kateri je bil dosežen dogovor, ki je tedanji Zahodni Nemčiji pomagal, da je po drugi svetovni vojni ponovno postavila na noge svoje gospodarstvo.

Nemški predvojni dolg je bil ocenjen na 22,6 milijarde mark, povojni pa na 16,2 milijarde. Z dogovorom, podpisanim februarja 1953 v Londonu, se je zmanjšal na 7,5 oziroma sedem milijard, kar je več kot 60-odstotno znižanje.

Cipras je danes v Bruslju tudi pozval k ustavitvi groženj z izstopom Grčije iz območja evra, češ da je evro "veriga s 17 členi, ki se zlomi, če enega člena več ni".

Grška koalicija z osnovnim dogovorom o varčevalnih ukrepih

Grška koalicija je po več tednih pogajanj dosegla "osnovni dogovor" o novem paketu strogih varčevalnih ukrepov, je po srečanju koalicijskih partneric povedal vodja Demokratične levice Fotis Kuvelis. Varčevanje v zameno za novo tranšo posojila zahtevajo njeni mednarodni posojilodajalci.

Današnje srečanje se je odvilo med Kuvelisom, grškim premierom Antonisom Samarasom ter vodjo socialistične stranke Pasok Evangelosom Venizelosom.

Koalicija je "v osnovi dosegla dogovor o ključnih točkah", besede Kuvelisa povzemajo tuje tiskovne agencije. "Še je nekaj odprtih točk. Poskušali bomo zagotoviti podaljšanje grškega programa fiskalnega prilagajanja," je še povedal Kuvelis.

"Osnova za močna pogajanja"

Tudi Venizelos je prepričan, da si mora Grčija izboriti podaljšanje roka za izvedbo ukrepov, preden varčevalni paket pošlje v potrditev v parlament. "Zelo pomembno je, da bodo lahko ukrepi izvedeni do leta 2016," je poudaril Venizelos.

Zadnji predlog varčevalnih ukrepov predvideva prihranke v vrednosti 11,5 milijarde evrov, med drugim na račun zmanjšanja pokojnin in plač v javnem sektorju, zvišanja upokojitvene starosti s 65 na 67 let ter zmanjšanja števila javnih uslužbencev za 15.000. Ob tem bo Grčija z zvišanjem obstoječih in uvedbo novih davkov zagotovila dve milijardi evrov dodatnih prilivov v državno blagajno.

Grški finančni minister Joanis Sturnaras, ki je bil prav tako navzoč na današnjem srečanju, je dogovor ocenil kot "osnovo za močna pogajanja" z grškimi posojilodajalci, ki jih zastopajo Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF), skupaj poznani kot trojka.

Protest invalidov

Predlagane ukrepe bodo namreč morali najprej potrditi strokovnjaki trojke, ki naj bi se konec tedna vrnili v Atene, preden jih bo koalicija predstavila v parlamentu. Grška vlada upa, da bo soglasje pridobila do srečanja finančnih ministrov držav z evrom, ki bo potekalo 8. oktobra. Ministri bi namreč lahko potrdili evropski del izplačila nove tranše posojila Atenam.

Današnji sestanek je sicer spremljal protest več sto invalidov, ki so proti varčevalnim ukrepom, potem ko se je v sredo grška policija v Atenah spopadla z več sto mladimi protestniki. Skupno je v sredo na ulicah grškega glavnega mesta protestiralo več kot 50.000 ljudi.

Grčija je od maja 2010 odvisna od mednarodne finančne pomoči. V zameno zanjo mora izvajati varčevalne ukrepe in boleče reforme. Z novo tranšo pomoči naj bi Atene dokončale dokapitalizacijo problematičnih domačih bank in poplačale dolgove domačim dobaviteljem.