Uvodno srečanje sveta guvernerjev stalnega evropskega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti evra bo 8. oktobra in takrat bo mehanizem tudi postal operativen, je danes potrdil izvršni direktor mehanizma Klaus Regling.
Državni sekretar Krušec pa je pojasnil, da morajo članice obe tranši začetnega kapitala vplačati do konca leta. Večina, tudi Slovenija, bo po njegovih besedah obe tranši vplačala do konca oktobra, nekatere pa bodo prvo do konca oktobra, drugo pa do konca leta.
ESM bo imel 700 milijard evrov odobrenega delniškega kapitala, ki je razdeljen na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetna skupna nominalna vrednost vplačanih delnic je 80 milijard evrov.
Delež Slovenije v razdelitvenem ključu za vpis kapitala v ESM je 0,4276 odstotka, kar pomeni, da bo morala v mehanizem vplačati 342 milijonov evrov. Sprva je bilo predvideno vplačilo v petih letnih tranšah, torej petkrat po 68,4 milijona evrov, vendar so se voditelji držav v območju evra marca dogovorili, da bodo že na začetku vplačali dve tranši.
Namen mehanizma je zbiranje finančnih sredstev in zagotavljanje pomoči članicam območja evra, ki imajo ali jim grozijo resne finančne težave, če je to nujno za zaščito finančne stabilnosti območja evra kot celote in njegovih članic. Vsako pomoč bodo spremljali strogi pogoji.
Mehanizem bi moral začeti delovati že julija, vendar se je zapletlo v Nemčiji, ko je nemško ustavno sodišče preložilo odločitev o ESM. Potem ko je Karlsruhe ta teden vendarle prižgal zeleno luč za ESM, bo mehanizem lahko začel delovati, čeprav je nekaj postopkov še treba opraviti, a se kakšnih presenečenj ne pričakuje več. Nemčija je zadnja, ki ga še ni ratificirala.
Čimprejšnji začetek delovanja ESM je bistven, saj bo olajšal morebitne reševalne akcije v območju evra in s tem okrepil zaupanje v skupno evropsko valuto. Pomoč iz tega mehanizma namreč ne pomeni izdajanja novih poroštev, torej ne bremeni javnih dolgov držav, ki jo dajejo.
