"Moja delovna hipoteza ni, da bo Slovenija zaprosila za pomoč. Moja delovna hipoteza je, da bo izvedla vse potrebno," je še poudaril Juncker po srečanju s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo v odgovoru na vprašanje, kako resne so razmere v Sloveniji in ali bo morala država po njegovem mnenju zaprositi za pomoč.

Premier Janša pa je na vprašanje, ali obstaja nevarnost, da bo morala Slovenija kljub vsem predvidenim ukrepom vendarle zaprositi za pomoč, odgovoril, da je "čarobna beseda pri odgovoru na to vprašanje 'če'". "Slovenija ima še vedno vse možnosti, da pride iz krize s svojimi lastnimi prizadevanji, če bomo storili, kar moramo storiti," je dodal.

Z novim letom Slovenija bolj zdrava in stabilna država

Slovenski premier je sicer Junckerju predstavil časovni načrt za reformo pokojninskega sistema in trga dela ter ureditev bančnega sektorja in javnih financ. Napovedal je, da bo slovenski parlament večino predlaganih ukrepov obravnaval na seji, ki se bo začela ta mesec, vsi postopki pa morajo biti po njegovih besedah končani do konca leta, tako da bo 1. januarja 2013 Slovenija bistveno bolj zdrava država ter bistveno stabilnejši del območja evra in EU.

"Slovenija je v zadnjih letih marsikaj zamudila, zato je danes pred pomembnimi koraki, ki jih mora delati delati v krajšem času," je dejal premier Janša.

Stabilizacija bančnega sektorja

Najpomembnejši kratkoročni ukrep za izhod iz krize in ponoven zagon rasti je po Janševih besedah stabilizacija bančnega sektorja. "Koalicija bo ta in naslednji mesec sprejela vse ukrepe, da se ta proces začne," je dejal.

Ob tem je pojasnil, da je slika stanja v bančnem sektorju jasna in da tudi že imajo predloge za rešitev, o katerih se pogajajo. Zakon za ureditev razmer v bankah bo po njegovih besedah predlagan v nekaj tednih, parlament pa bo o njem glasoval na seji, ki se bo začela ta mesec.

Prav tako je Janša poudaril, da mora Slovenija nadaljevati z zniževanjem proračunskega primanjkljaja. Vlada je po njegovih besedah odločena, da te korake naredi s predlogi proračunov za leti 2013 in 2014.

Tretji nujni korak pa sta po besedah predsednika slovenske vlade reformi pokojninskega sistema in trga dela, ki bosta v skladu z načrti prav tako uveljavljeni do začetka naslednjega leta.

Reforme so enako potrebne v vseh članicah območja evra

Juncker je "trdno prepričan", da bo Slovenija storila vse, kar mora biti storjeno. Opozoril je tudi, da se včasih ocenjuje, da so v manjših članicah reforme manj pomembne, kar pa ni res. Reforme so po njegovih besedah enako potrebne v vseh članicah območja evra, saj so vse enako odgovorne za njegovo stabilnost.

Tudi Janša, ki je vesel Junckerjeve podpore predlaganim reformam, je poudaril, da je Slovenija soodgovorna za stabilnost območja evra, čeprav predstavlja v finančnem smislu njegov razmeroma zanemarljiv del. "Delimo odgovornost. To je dejstvo, ki doslej ni bilo v središču pozornosti slovenske javnosti, a odnos se spreminja. Mislim, da se sedaj večina slovenskega prebivalstva zaveda, da so razmere resne," je še menil.

Izpostavil je tudi, da so razmere resne po vsej EU ter da Slovenija ni edina, ki je prisiljena v izvajanje reform in ukrepov za izhod iz krize. "Luksemburg je mnogo bogatejša država od Slovenije, pa prav tako sprejema ukrepe za racionalizacijo in reformo javnega sektorja in številne druge ukrepe, ki državo delajo odporno na udarce krize," je ponazoril Janša.

Juncker in Janša sta se danes v Luksemburgu sestala na pobudo Slovenije. Juncker je bil nazadnje v Sloveniji konec julija 2010, na povabilo tedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja. Premier Janša pa je bil v Luksemburgu na uradnem obisku z gospodarsko delegacijo leta 2005. Tokrat je prišel brez širše delegacije.

Luksemburški premier Juncker je prvi in doslej edini vodja skupine držav z evrom. Na tem položaju je od leta 2005. Prav tako je Juncker med vsemi voditelji članic unije najdlje na položaju. Na čelu luksemburške vlade je od leta 1995.