"Srbija želi nadaljevati evropsko pot (...) Cilj nove srbske vlade je Srbija, ki bo dejavnik miru in stabilnosti v regiji," je zatrdil Dačić, nekdaj tesen sodelavec Slobodana Miloševića, danes srbski premier in notranji minister.
"Pripravljeni smo nadaljevati dialog, ne samo o tehničnih, temveč tudi o političnih vprašanjih"
Sklepe, ki so jih voditelji EU sprejeli decembra lani, "jemljemo zelo resno", je poudaril Dačić in dodal, da je v skladu s temi sklepi Srbija pripravljena nadaljevati dialog s Prištino in ne postavlja pod vprašaj že doseženih dogovorov v okviru dialoga.
To je ponazoril z nedeljsko odločitvijo, da bo Beograd poslej sodeloval na regionalnih srečanjih, ki se jih udeležuje tudi Priština.
"Pripravljeni smo nadaljevati dialog, ne samo o tehničnih, temveč tudi o političnih vprašanjih," je še poudaril premier in ponovil, da so pripravljeni sodelovati v dialogu, v katerem bi bila raven udeležbe zelo visoka.
Dačić je spravno dejal, da se zaveda, da je začetek pogajanj z EU v rokah Srbije, a obenem dodal, da partnerje v EU prosi, naj "ne premikajo table, na kateri piše cilj, oziroma naj ne postavljajo dodatnih pogojev in širijo zahtev, postavljenih lani decembra".
Vidno in trajno izboljšanje odnosov s Kosovom je ključen pogoj za začetek pristopnih pogajanj Srbije z EU
Srbski premier se je v Bruslju najprej sestal s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem, ki je ponovil znano stališče EU, da je "vidno in trajno" izboljšanje odnosov s Kosovom ključen pogoj za začetek pristopnih pogajanj Srbije z EU.
Van Rompuy je zadovoljen z nedeljsko odločitvijo Srbije, a opozarja, da "dela ni konec". "Vse dosedanje dogovore v okviru dialoga je treba izvesti, še posebej o točkah prehoda. Prav tako je treba najti rešitev za nemirne razmere na severu Kosova," je dejal.
Zato je Van Rompuy tako Beograd kot Prištino pozval h konstruktivnemu sodelovanju v dialogu pod okriljem EU.
Prav tako je Dačića opozoril, da mora Srbija nadaljevati ključne reforme v pravosodju, boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, zagotoviti svobodo medijev in zaščito manjšin ter izboljšati poslovno okolje.
Potrebno je "vzajemno priznanje"
Dačić se je sestal tudi s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem, ki pa je dejal, da mora razvoj odnosov med Srbijo in Kosovom na koncu privesti do "vzajemnega priznanja".
Za Evropski parlament je za zdaj glavni cilj zagotovitev miru, a na koncu bo potrebno vzajemno priznanje kot pogoj za pridružitev uniji, to je precej jasno, je dodal Schulz.
EU ima po Schulzevih besedah notranji problem, saj nekatere članice ne priznavajo Kosova, a kljub temu poziva Srbijo, naj ga prizna. Kosova ne priznavajo Španija, Slovaška, Romunija, Grčija in Ciper.
Pogoji za Srbijo, ki jih je decembra opredelil vrh EU, so napredek pri izvajanju dogovorov v okviru dialoga, tudi glede točk prehoda, "vključujoče regionalno sodelovanje" ter nemoteno izvajanje mandatov evropske misije Eulex in operacije zveze Nato Kfor.
Pri tem je ključno nadaljevanje dialoga Beograda in Prištine, o čemer je Dačić danes razpravljal predvsem z visoko zunanjepolitično predstavnico unije Catherine Ashton, ki bi lahko v prihodnje celo prevzela vlogo posredovalke v dialogu.
Negativen začetek sodelovanja novih srbskih oblasti z EU
Narava dialoga se bo namreč očitno spremenila, a za zdaj še ni znano, kakšne bodo spremembe, kdaj se bo dialog nadaljeval in o katerih temah bosta strani razpravljali v prihodnje.
Za srbsko tiskovno agencijo Tanjug je Dačić danes povedal, da bosta z Ashtonovo o načinu in datumu nadaljevanja dialoga podrobneje govorila ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku.
V Srbiji je medtem odmevala izjava Schulza o tem, da bo morala Srbija na koncu za vstop v EU priznati Kosovo. Vodja pogajalske ekipe v nekdanji srbski vladi Borislav Stefanović jo je ocenil kot grobo, po njegovem mnenju pa predstavlja tudi negativen začetek sodelovanja novih srbskih oblasti z EU. Zato mora nova vlada po njegovem mnenju čimprej predstaviti nov načrt glede Kosova in ga uresničiti.
V vladajoči Srbski napredni stranki (SNS) pa so zaradi Schulzeve izjave na Stefanovića naslovili vprašanje, zakaj javnosti ni prej obvestil o zahtevah EU glede Kosova. Po mnenju SNS je Stefanović "s svojo slabo politiko ustvaril ozračje, zaradi katerega se nova vlada danes sooča s takšnim sporočilom", navaja beograjska tiskovna agencija Beta.
Pogoj - regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi
Tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton, Maja Kocijančič, pa je v odzivu na Schulzeve izjave dejala, da izjav predsednika Evropskega parlamenta ne more komentirati in da je treba njega vprašati za nadaljnja pojasnila.
Ob tem je spomnila na znano stališče EU, da o priznanju Kosova odloča vsaka članica unije sama, stališče EU kot celote pa je, da je vidno in trajno izboljšanje odnosov Beograda in Prištine ključno za začetek pristopnih pogajanj Srbije z EU. Ashtonova je to sporočilo po njenih besedah danes tudi prenesla Dačiću.
V odgovoru na vprašanje, ali je mogoče pričakovati, da bo priznanje Kosova na koncu vendarle pogoj za vstop Srbije v EU, kot pravi Schulz, pa je tiskovna predstavnica še spomnila, da obstajajo jasni pogoji za vse države Zahodnega Balkana - regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi. "To niso le besede, želimo konkretne primere in dokaze," je dejala.
Kocijančičeva je še povedala, da sta Ashtonova in Dačić govorila o potrebi po ponovnem zagonu dialoga, ki je bil sprožen pred letom in pol ter je v devetih krogih prinesel sedem sporazumov. EU želi najprej implementacijo vseh dogovorov, sicer pa je treba opredeliti teme, o katerih se bo še razpravljalo. Kako in kdaj, je za zdaj po besedah tiskovne predstavnice nemogoče reči, saj pogovori o "modalitetah" še potekajo.
