Spremembe ustave BiH terja razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Sejdić-Finci iz leta 2009, ki zahteva enakopravnost vseh državljanov glede kandidature na volitvah.
Gre za tožbo, ki sta jo v Strasbourgu leta 2006 vložila Jud Jakob Finci in Rom Dervo Sejdić. Oba sta državljana BiH, a se ne moreta potegovati za člana predsedstva ali spodnjega doma parlamenta BiH, saj se ta mesta v skladu z ustavo delijo le med pripadnike treh konstitutivnih narodov BiH (Hrvate, Srbe in Bošnjake).
Evropsko sodišče jima je tri leta kasneje pritrdilo, da je ustava, ki pripadnikom določenih verskih in etničnih skupnosti onemogoča kandidaturo na volitvah, diskriminatorna ter krši mednarodne konvencije. Ta razsodba je za BiH pravno obvezujoča, na kar je SE državo že večkrat opozoril in ji celo zagrozil z izključitvijo, če ustave ne bo ustrezno spremenila vsaj do naslednjih parlamentarnih volitev, predvidenih leta 2014.
Kot sta v skupni izjavi danes spomnila Füle in Jagland, je bilo na srečanju v Bruslju 27. junija dogovorjeno, da bodo institucionalni in politični voditelji BiH do konca avgusta dosegli političen dogovor ter Parlamentarni skupščini SE posredovali skupen predlog o uskladitvi ustave z evropsko konvencijo.
Obenem sta obžalovala, "ker je videti, da dajejo voditelji Bosne in Hercegovine tem vprašanjem nižjo prioriteto kot političnim rivalstvom" ter dodala, da "si državljani Bosne in Hercegovine zaslužijo več". Vodstvo BiH sta pozvala, naj vendarle uresniči omenjeno razsodbo, izpolni svoje obveznosti do SE in naredi korak naprej na poti v EU.
