Španski primanjkljaj je na zvezni ravni konec letošnjega prvega polletja dosegel 4,04 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je precej nad zastavljenim ciljem. Letošnje leto naj bi namreč španske zvezne oblasti sklenile s primanjkljajem v višini 3,5 odstotka BDP. Visok primanjkljaj je zlasti posledica izplačil močno zadolženim regijam.
Država je zato potratnim regijam omejila izdatke oz. določila, da lahko njihov proračunski primanjkljaj letos doseže le 1,5 odstotka njihovega proračuna.
Andaluzijska regionalna vlada je danes najela odvetniško pisarno, da preuči možnosti pravnih ukrepov proti takšnemu delovanju, vključno s tožbo na ustavnem sodišču, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Andaluzijski regionalni premier Jose Antonio Grinan je sicer že pred dnevi opozoril, da bi morali v primeru tako restriktivnih pravil v regiji zapreti 19 bolnišnic, polovico šol in odpustiti 60.000 javnih uslužbencev.
Protestom se pridružuje tudi Katalonija, ki ji je minuli mesec zaradi ostrega krčenja proračunskih sredstev zmanjkalo sredstev za financiranje bolnišnic, domov za ostarele in drugih družbenih storitev.
Regije so svoj protest izrazile tudi na sredinem sestanku s predstavniki državne zakladnice na temo varčevanja. Predstavniki Katalonije so sestanek bojkotirali, prvi finančnik Andaluzije pa je protestno zapustil srečanje. Dve manjši regiji, Asturija in Kanarski otoki, sta glasovali proti predlaganim sklepom sestanka.
Španska vlada se bori s pritiskom finančnih trgov, ki ne verjamejo, da bo skozi krizo zmogla brez mednarodne finančne pomoči. Zaenkrat je Madrid zaprosil zgolj za pomoč za dokapitalizacijo problematičnega bančnega sektorja, države z evrom pa so ji obljubile do 100 milijard evrov pomoči.
