"Ne smemo dopustiti, da bi en sam evro davkoplačevalskega denarja pristal v žepih kriminalcev, še posebej ne v teh težkih časih za gospodarstvo," je dejala Redingova.
Leta 2010 je bilo namreč zabeleženih 600 primerov goljufij v višini več kot 600 milijonov evrov. Prevare se pojavljajo v različnih oblikah, od podajanja lažnih informacij v razpisih za evropska sredstva do podkupnin pri javnih naročilih.
Zakoni za takšne kršitve pa se v 27-članski uniji zelo razlikujejo od države do države. Predlogi Evropske komisije tako poskušajo uskladiti kazni za takšne kršitve, prav tako pa poenotiti tudi definicije zločinov in pravila o zaplembi odtujenih sredstev.
Za najhujše kršitve komisija predlaga zaporne kazni v višini od šest mesecev do deset let. Višina kazni pa bi bila odvisna od tega, če je bil v prevaro vpleten organiziran kriminal. Zaporne kazni pa bi se izrekle za povzročitev denarne škode v višini vsaj 100.000 evrov zaradi prevare in za škodo v višini vsaj 30.000 evrov zaradi pranja denarja in korupcije.
Predlagani ukrepi bi prevarante odvrnili od kaznivih dejanj in jim preprečili izkoriščanje razlik med nacionalnimi pravnimi sistemi, zagotovili učinkovitejše sodne postopke na nacionalni ravni ter omogočili lažje vračanje odtujenih sredstev.
