Voditelji so pozdravili napredek, dosežen pod danskim predsedstvom, ki je po njihovi oceni "podlaga za sklepno fazo pogajanj", ki se bo začela pod prihajajočim, ciprskim predsedstvom. To bo začetek "pravih" pogajanj, s številkami na mizi, ki so po tradiciji izjemno burna.

V pripravljalnih pogovorih so se države v skladu s tradicijo razdelile na dva tabora: neto plačnice ali "prijateljice kohezije", ki predvsem branijo kohezijska sredstva, in neto plačnice ali "prijateljice učinkovite porabe", ki želijo zmanjšati predlog Evropske komisije.

Komisija je junija lani predlagala sedemletni proračun v višini 1025 milijard evrov za obveznosti, kar pomeni 1,05 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, in 972,2 milijarde evrov za dejanska plačila, kar predstavlja en odstotek BND povezave.

Neto plačnice pa zagovarjajo znižanje predloga Evropske komisije za obveznosti na en odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) unije, tako da bi ta vključeval tudi izvenproračunske programe, ki jih komisija ni vključila v svoj predlog.

Za Slovenijo so v pogajanjih ključna kohezijska sredstva in sredstva za razvoj podeželja, še posebej ohranitev "varnostne mreže" za regije, ki so v tem finančnem okviru presegle referenčni prag razvitosti, ki je določen pri 75 odstotkih bruto domačega proizvoda EU, in to v obliki, ki jo je predlagala komisija.

Komisija je oktobra lani predlagala, naj bodo te regije v novem večletnem proračunu upravičene do najmanj dveh tretjin sredstev, ki so jih prejele v sedanjem finančnem okviru. Dansko predsedstvo pa je predlagalo, naj bo za zanje zagotovljenih od 55 odstotkov do dve tretjini sredstev iz sedanjega finančnega okvira in naj se ta sredstva postopno zmanjšujejo.

Za Slovenijo, razdeljeno na vzhodno in zahodno regijo, je to zelo pomembno vprašanje. Vzhodna Slovenija sicer tudi v prihodnje ne bo dosegala 75 odstotkov povprečnega BDP EU in bo še vedno upravičena do vse pomoči, a zahodna regija je ta prag že presegla.

Stalni reševalni sklad za neposredno reševanje bank

Vrh območja evra se je dogovoril, da bo v prihodnje pod določenimi pogoji mogoče neposredno dokapitalizirati banke iz stalnega reševalnega sklada, je povedal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Glavni pogoj je vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma, pri katerem bo sodelovala Evropska centralna banka, kar je korak k bančni uniji.

"To je preboj - banke bo v določenih okoliščinah mogoče neposredno dokapitalizirati," je poudaril Van Rompuy in izrazil željo, da bi bila ta možnost na voljo do konca leta. Podrobnosti bodo dorekli finančni ministri držav v območju evra 9. julija, Evropska komisija pa bo predloge za vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma pripravila v kratkem.

Prav tako so se voditelji članic območju evra dogovorili, da bodo lahko države, ki bodo izpolnjevale svoje proračunske in reformne obveznosti, uporabljale evropske reševalne sklade, ne da bi jim bilo treba v program, ki bi od njih zahteval varčevalne ukrepe in reforme, kar so morale storiti Grčija, Irska in Portugalska.

S tem so voditelji uslišali Italijo in Španijo, ki sta zahtevali takojšnje kratkoročne ukrepe za rešitev svojih težav na finančnih trgih, saj se cena njunega zadolževanja vse bolj približuje nevzdržni ravni. Zahtevana donosnost na španske obveznice presega sedem odstotkov, na italijanske pa šest odstotkov.

Presekati začarni krog med bankami in državami

"Potrjujemo, da je nujno presekati začarani krog med bankami in državami," so voditelji območja evra zapisali v izjavi, ki so jo sprejeli ob koncu srečanja. Z neposredno dokapitalizacijo bank pomoč ne bo šla skozi državni aparat in tako se s tem ne bo povečala zadolženost države, katere banke jo bodo prejele.

Neposredna dokapitalizacija bank iz stalnega mehanizma za stabilnost (ESM) bo sicer mogoča pod določenimi pogoji, ki bodo vključevali skladnost z evropskimi pravili o državnih pomočeh. Pogoji bodo opredeljeni v memorandumu o soglasju.

Vrh območja evra je ob tem danes pozval k hitri sklenitvi dogovora o svežnju pomoči za španske banke. Pomoč zanje se bo črpala iz začasnega reševalnega sklada EFSF, dokler ne bo začel delovati stalni ESM, nato pa bo prenesena na slednjega, ki pa ne bo imel status prednostnega upnika, torej ne bo do povračila posojil upravičen pred zasebnimi upniki.

Storili bodo vse, za zagotovitev finančne stabilnosti

Poleg tega so voditelji držav v območju evra v izjavi potrdili "močno zavezanost temu, da bodo storili vse, kar bo treba, za zagotovitev finančne stabilnosti v območju evra, še posebej s prožno in učinkovito uporabo obstoječih reševalnih skladov EFSF in ESM".

Italija in Španija sta z odločitvijo o kratkoročnih ukrepih pogojevali tudi dokončno potrditev pakta za rast in delovna mesta, ki je bil poleg prihodnjega večletnega proračuna tema prvega dela zasedanja. Ta se je zaradi zahtev Rima in Madrida močno zavlekel, trajal je približno sedem ur, drugi del pa nato približno še enkrat toliko.