"Da bodo v primeru zavrnitve pogodbe o fiskalnem paktu znižale bonitetno oceno države, je namignilo že več bonitetnih agencij," je v ponedeljek novinarjem povedal Kenny.

"Če se trudimo resno poslovati s tujimi podjetji, ki želijo vedeti, kakšne vrste država smo in kaj lahko ponudimo, zakaj bi potem kazali pomanjkanje zaupanja v naša lastna stališča in našo lastno državo?" je premierjeve besede povzela francoska tiskovna agencija AFP.

"Ti ljudje želijo vedeti, kakšna prihodnost jih čaka, če bodo na Irskem investirali visoke vsote denarja," je opozoril.

Irsko gospodarstvo temelji na izvozu, okoli 75 odstotkov trgovine z dobrinami in storitvami pa je vezane na tuja podjetja, ki tudi sama poslujejo na Irskem.

Kot kaže, bo Irska edina država v EU, ki bo o usodi fiskalnega pakta odločala na referendumu. Na petih odmaknjenih otokih ob severozahodni obali Irske oz. na območju regije Donegal so svoje glasove oddali že v ponedeljek, danes bodo o paktu odločali prebivalci treh otokov regije Mayo, v sredo pa volivci petih otokov regije Galway. Osredji referendumski dan bo na celini potekal v četrtek.

Glede na ankete javnega mnenja naj bi za pakt glasovalo med 57 in 60 odstotkov volivcev, mnogi pa naj bi bili še neodločeni.

Namen fiskalnega pakta je sicer okrepiti evro s pomočjo stroge konsolidacije javnih financ, pogodba o paktu pa predvideva tudi, da države, ki je ne bodo ratificirale, ne bodo imele dostopa do sredstev stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM), ki bo julija zamenjal začasni mehanizem (EFSF).

Irska se je teh sredstev EFSF v preteklosti že poslužila. Konec leta 2010 je bila namreč prisiljena prositi za finančno pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). S tega naslova je prejela posojilo v višini 85 milijard evrov.