Barroso je na novinarsko vprašanje, ali se bo unija vnovič pogajala o fiskalnem paktu, kar želi Hollande, na kratko odgovoril zgolj: "Ne." Tudi Schulz je na to vprašanje odgovoril le z odločnim "ne".

Fiskalno pogodbo, ki naj bi dolgoročno bistveno okrepila proračunsko disciplino v Evropi in pomagala preprečiti nove dolžniške krize, je marca podpisalo 25 članic EU - vse, razen Velike Britanije in Češke.

Temelj pogodbe je fiskalno ali zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj - primanjkljaj, ki ne upošteva gospodarskega cikla, torej konjunkture in recesije - na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda.

Poleg tega pakt predvideva, da morajo države zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, in sicer z zavezujočimi in stalnimi določbami, pri čemer so zaželene ustavne določbe.

Merklova vztraja pri fiskalnem paktu, Monti predlaga koalicijo za spodbuditev rasti

Nemška kanclerka Angela Merkel je države EU, ki so podpisale fiskalni pakt, pozvala, naj ne spreminjajo svojih odločitev, italijanski premier Mario Monti pa je pozval k vzpostavitvi "koalicije voljnih" za spodbuditev gospodarske rasti. Zmagovalec francoskih predsedniških volitev Francois Hollande je medtem začel srečanja s predstavniki EU.

"Vse države se morajo držati sprejetega dogovora. Do sedaj je fiskalni pakt podpisalo 25 držav članic unije," je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v Berlinu poudarila Merklova.

V luči vse večjega pritiska na pakt, ki je posledica zavzemanj za revizijo pogodbe s strani Hollandea, je opozorila, da se rast in uravnotežene javne finance ne izključujejo.

Ob tem je menila, da je konsolidacija javnih financ nujen, ne pa tudi zadosten pogoj za spodbuditev gospodarske rasti v območju evra.

Monti je medtem danes pozval k oblikovanju "koalicije voljnih" za spodbujanje rasti. "Zavzel sem se za konferenco Evropskega sveta, koalicijo voljnih," je italijanski premier pojasnil na novinarski konferenci v Firencah.

Monti je prepričan, da bo razprava o tem, kako spodbuditi gospodarsko rast, "v prihodnjih dneh precej intenzivna". Italija bo po njegovih besedah dopustila, "da bosta Evropski svet in celotna EU našla hitro rešitev za vzdržno in zdravo pot do rasti".

Ponovil je tudi svoj poziv, da nova evropska fiskalna pravila vzamejo v obzir javne investicije in kredite zasebnim podjetjem.

"Italijanska vlada popolnoma zaupa v rezultate politike proračunske discipline. Skladno s tem smo v dogovoru z EU sprejeli cilj uravnotežiti državni proračun že prihodnje leto," je še spomnil.

Hollande je medtem danes ob 16. uri po srednjeevropskem času v Parizu začel sestanek s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem, v četrtek pa naj bi se po virih AFP sestal še s šefom evrske skupine Jean-Claudom Junckerjem.

Oba pogovora naj bi bila osredotočena na evropsko ekonomsko politiko. Kot je znano, se Hollande zavzema za revizijo fiskalnega pakta, katerega osrednje določilo je fiskalno pravilo o uravnoteženem proračunu, saj verjame, da pogodba preveč poudarja varčevanje in vsebuje premalo spodbud za rast.

Juncker na drugi strani deli mnenje Merklove, da revizija fiskalnega pakta ne pride v poštev, s Hollandeom pa se strinja v točki, da so potrebni tudi ukrepi za spodbudo gospodarski rasti. "želimo si širše uporabe sredstev strukturnih skladov in povečanje kapitala Evropske investicijske banke," je dejal.

16. maja se bo francoski socialist v Berlinu srečal še s kanclerko. Njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert je ponovil, da bo Merklova vztrajala pri sedanji obliki pakta.

"Čas za odločitve: ukrepi za rast, ukrepi za delovna mesta"

Evropska komisija je ob 9. maju, dnevu Evrope, objavila izjavo z naslovom "Čas za odločitve: ukrepi za rast, ukrepi za delovna mesta", v kateri kot prednostno nalogo izpostavlja izvajanje politik za povečanje stabilnosti in rasti v sklopu strategije Evropa 2020. Članice EU so komisarji pozvali, naj okrepijo uresničevanje zadanih ciljev.

Evropski komisarji pod vodstvom predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa so v izjavi podali pregled ukrepov in zakonodajnih predlogov, ki jih je Evropska komisija doslej predložila za premagovanje finančno-ekonomske krize, in korakov do junijskega zasedanja Evropskega sveta, ko se bo zaključil tekoči evropski semester.

Komisija kot ključne sestavine rasti izpostavlja javnofinančno stabilnost, izvedbo strukturnih reform in ter spodbujanje naložb s sredstvi nacionalnih kot evropskega proračuna.

Poudarili so, da je komisija za leto 2013 in za obdobje 2014-2020 že predlagala proračun, ki spodbuja rast, članice pa so pozvali, naj izkažejo politično voljo za sprejetje odločitev o teh predlogih.

V Bruslju so tudi napovedali, da bo komisija 30. maja sprejela obsežen paket ukrepov, vključno s priporočili za vsako posamezno državo članico, ter poglobljene preglede o obstoju morebitnih makroekonomskih neravnovesij 12 držav članic, med njimi Slovenije.

Evropska komisija sicer opozarja, da so gospodarske razmere v uniji še vedno nestabilne in se med članicami razlikujejo.

Poudarjajo tudi, da lahko članice večjo rast dosežejo s strukturnimi reformami, med katerimi so odstranjevanje ovir v mrežnih gospodarskih panogah, digitalizacija, spodbujanje inovacij, sprostitev potenciala zelene rasti in krepitev politik zaposlovanja.

Treba je najti načine za združitev evropskih proračunskih sredstev z nacionalnimi, kar bi ustvarilo močan katalizator rasti, pravijo komisarji in pri tem omenjajo strukturne sklade EU za večjo konkurenčnost in konvergenčnost, naložbe v infrastrukturo 21. stoletja, povečanje sposobnosti posojanja Evropske investicijske banke ter obdavčitev finančnih transakcij kot vira prihodkov za rast.

EU mora biti enako hitra in odločna pri izvajanju agende za rast, kot je bila pri fiskalni konsolidaciji, so še dejali v Evropski komisiji in poudarili, da je veliko predlogov že pripravljenih, a jih države članice in Evropski parlament še niso potrdili.

Za ponovno trajnejšo rast bo potreben čas in če že zdaj sprejmemo potrebne odločitve, lahko preobrat dosežemo že konec leta, so v izjavi ob dnevu Evrope še zapisali evropski komisarji.