Ker 500-milijonski evropski notranji trg po mnenju Kacina trenutno ne more sam generirati rasti, EU potrebuje tuje trge, predvsem mora komunicirati z rastočimi trgi. "Moramo se organizirati drugače, za to pa potrebujemo več Evrope," je prepričan poslanec.
Rešitev za krizo tako kot njegova politična skupina, liberalci, Kacin med drugim vidi tudi v evrskih obveznicah, ki bi po njegovih besedah prinesle pocenitev zdaj predragega denarja. Da bi bilo to mogoče, je po njegovih besedah treba razviti evropske institucije, na primer evropsko bonitetno hišo. Ta bi za zadolženost nacionalnih gospodarstev do 60 odstotkov, t.i. modri dolg, dala oceno AAAA; zdaj je najvišja možna ocena bonitetnih hiš AAA+.
Za izhod iz krize je po poslančevih besedah treba najti prave vire, na nekaterih področjih pa je smiselna tudi racionalizacija porabe. Poleg tega bi morali Nemčijo, ki je trenutno v razcvetu, prisiliti, da bi več investirala v evropsko prihodnost, ne le v svojo.
Kot poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo je predstavil tudi svoje stališče do Zahodnega Balkana. Med državami regije je Kacin izpostavil Črno goro, ki bo kot najverjetnejša prva država, ki bo začela pogajanja z EU, kot prva izkusila drugačno prakso kot tiste, ki so pogajanja začele pred njo. In sicer bo najtežja poglavja odpirala na začetku, z odprtjem poglavij v Črni gori pa se bodo razmere pozitivno spremenile tudi za druge države v regiji, ocenjuje Kacin.
Poslanec predlaga, da Evropska komisija ne bi spremljala napredka držav na poti v unijo, temveč tudi posamezne primere. le na ta način po njegovih besedah lahko razbijemo sistemsko korupcijo, ki je problem regije.
Srbijo pa je omenil kot primer države, ki bo po vsej verjetnosti kasneje vstopila v zvezo Nato kot v EU, kar je po njegovih besedah "narobe obrnjena dosedanja praksa".
Študente je Kacin tudi seznanil z delovanjem Evropskega parlamenta in delom parlamentarcev.
