Potem ko je hrvaška vlada sprejela sklepe, ki podpirajo tožbe Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti Ljubljanski banki in Novi ljubljanski banki, je Pusićeva danes dejala, da gre za temo, v kateri se ni nič spremenilo. Kot je pojasnila, so jo le znova odprli.
"Ta tema ni bila na dnevnem redu do pred mesecem ali dvema, zdaj pa se je pojavila in se bomo morali o njej tudi pogovarjati," je povedala Pusićeva po današnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili letošnji Evropski teden na Hrvaškem.
Ob tem je zavrnila trditve, da je prejšnja hrvaška vlada sprejela odločitev, da se vprašanje dolga LB do njenih nekdanjih hrvaških varčevalcev ureja v okviru nasledstva bivše Jugoslavije. Kot je poudarila, je šlo le za zamisel, da bi vprašanje uredili ob posredovanju Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS).
"Zahteva je bila vložena, baselska banka pa je odgovorila, da to ni več v njeni pristojnosti", je izjavo Pusićeve povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.
Srečanje Janše in Milanovića "relativno kmalu"
Pusićeva je potrdila, da bodo "relativno kmalu" pripravili srečanje obeh premierov, Janeza Janše in Zorana Milanovića, kar bo tudi priložnost za pogovor o LB, je še poročala Hina. Možnost za srečanje bo 15. maja na Teznem pri Mariboru, kjer se bo Milanović udeležil spominske slovesnosti za tamkajšnje žrtve povojnih pobojev.
Kot je sklepati iz sporočila hrvaške vlade po zaprtem delu njene seje 19. aprila, je vlada podala soglasje Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb za nadaljevanje postopka proti LB oziroma NLB.
Neuradno naj bi šlo za postopek terjatve denarja, ki sta ga na podlagi jamstva, ki ga je hrvaška država dala varčevalcem po razpadu bivše Jugoslavije, omenjeni banki izplačali hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v LB.
Novi list: Idila med Slovenijo in Hrvaško porušena
Slovenska stran je sicer že zahtevala pojasnila glede spornega sklepa, a uradnega odgovora hrvaške strani zaenkrat ni bilo.
Po poročanju hrvaškega Novega Lista sta se Janez Janša in njegov hrvaški kolega Zoran Milanović pred dobrim tednom srečala v Varšavi, takrat je slovenski premier takoj vprašal glede odločitve Zagreba, da podpre nadaljevanje postopkov proti Ljubljanski banki na sodiščih. Ob tem naj bi Milanović po virih Novega lista "hitro preskočil na drugo temo".
Kot piše časnik, je "idile med Hrvaško in Slovenijo konec“, saj je le ena odločitev hrvaške vlade na seji 19. aprila zadoščala za "pravo burjo v Ljubljani".
Kot dodaja, radovednih in vztrajnih slovenskih predstavnikov ne bo več mogel ignorirati niti hrvaški finančni minister Slavko Linić. Ta naj bi v minulih dneh nekemu slovenskemu predstavniku zavrnil podrobnejša pojasnila o spornem sklepu, češ da gre za tajen dokument.
Linić ima po navedbah časnika nehvaležno nalogo, da "poskuša sanirati posledice izjemno vprašljive odločitve prejšnje hrvaške vlade Jadranke Kosor, ki je zaradi sklenitve pogajanj z EU sprejela pomembne koncesije v zvezi s problemom neizplačila prihrankov nekdanjim hrvaškim varčevalcem LB".
Sporni sklep Milanovićeve vlade Slovenija vidi kot kršenje obveznosti, ki jih je sprejela nekdanja hrvaška vlada, zato je o vsem obvestila tudi EU. Pri tem že ima podporo nekaterih članic unije, dodaja Novi list.
