Na vseh operativnih programih ima Slovenija v finančni perspektivi 2007-2013 pravico porabe do približno 4,8 milijarde evrov. Doslej je bilo razpisanih 3,9 milijarde evrov, podpisanih pogodb za 2,8 milijarde evrov, izplačanih sredstev iz državnega proračuna pa za 1,8 milijarde evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade navedel minister Žerjav in dodal, da se je iz proračuna EU v državni proračun povrnilo samo 1,2 milijarde evrov, torej dobrih 31 odstotkov.
Iz operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov je Slovenija po njegovih besedah doslej počrpala okoli 34 odstotkov sredstev, na področju človeških virov dobrih 30 odstotkov, iz operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture pa je bilo doslej počrpanih le 17 odstotkov za to predvidenih sredstev. "To je ta kritičen podatek, o katerem sva govorila z evropskim komisarjem za regionalno politiko Johannesom Hahnom," je poudaril minister. Po njegovih navedbah je komisar opozoril na problem črpanja na železniških projektih.
Počrpali več kot 50 odstotkov sredstev
"Treba bo maksimalno pospešiti tisto, kar vemo, da bo možno realizirati, kar vemo, da je problematično, predvsem vezano na izgradnjo novega drugega tira, pa oceniti, kolikšna sredstva zadržati in kolikšna prerazporediti na področja, ki so bolj absorbcijsko sposobna," je dejal Žerjav. Ob tem je minister primerjal tekočo finančno perspektivo s predhodno - v tem časovnem obdobju, mimo je približno 50, 60 odstotkov časa trajanja obstoječe finančne perspektive, so v predhodni finančni perspektivi v enakem času počrpali več kot 50 odstotkov sredstev.
"Stanje je resno, sprejeli smo nekaj sklepov, usmerjenih v pospešitev črpanja," je izpostavil Žerjav. Po njegovih pojasnilih vlada uvaja nazaj medresorsko koordinacijsko skupino na ravni ministrov, ki se bo sestajala tedensko, takoj po seji vlade, na srečanjih pa bodo tekoče spremljali, kaj se na tem področju dogaja. Vlada bo zagotovila ustrezno lastno udeležbo pri sestavi rebalansa proračuna, zato da bo do konca leta 2015 "pripeljala vsak cent", je dejal in dodal, da bodo identificirali morebitne rezervne ukrepe za področja, za katera vedo, da ne bo mogoče črpati sredstev.
Hkrati bodo poiskali možnosti za prerazporeditev teh sredstev na področja, ki so absorbcijsko sposobna, pri večjih infrastrukturnih projektih pa bodo spodbudili aktivnosti iskanja javno-zasebnih partnerstev. Ob tem se je minister dotaknil tudi kadrovske ustreznosti. "Kadrovski resursi ne smejo biti razlog za to, da bi kakršenkoli projekt, kar se tiče črpanja sredstev, zaostajal ali bil v prostem hodu, da bi stopicali na mestu," je še poudaril Žerjav.
