Za stresne teste se je EU odločila po jedrski nesreči v Fukušimi, da bi izboljšala jedrsko varnost in preprečila, da bi se podobna nesreča kdaj zgodila v Evropi.

Testiranje poteka v treh fazah: najprej so pripravljenost nukleark na vrsto stresnih situacij ocenili jedrski operaterji, nato so nacionalni regulatorji pripravili poročila o tem, sedaj pa poteka skupni pregled strokovnjakov članic unije.

Testira se varnost nukleark pred naravnimi nesrečami, kot so poplave, potresi ter ekstremne vremenske razmere, pa tudi pred nesrečami, ki jih povzroča človeški dejavnik, na primer strmoglavljenje letal ali požari in eksplozije v bližini nukleark.

V tretji fazi testov, ki poteka sedaj, multinacionalne ekipe jedrskih strokovnjakov, tudi iz članic EU brez nukleark, na primer Avstrije, Danske, Irske in Luksemburga, analizirajo nacionalna poročila in po potrebi preverjajo odprta vprašanja v nuklearkah.

Strokovnjaki bodo opredelili konkretna priporočila za izboljšanje varnosti jedrskih elektrarn. Cilj te zadnje faze stresnih testov je podati "transparentno, objektivno in celovito" oceno razmer na ravni EU, so pojasnili v komisiji.

V delu tretje faze stresnih testov sodelujejo tudi opazovalci iz ZDA, Japonske, Hrvaške in Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).

V komisiji zatrjujejo, da bodo testi verodostojni in transparentni. To utemeljujejo z navedbami, da multinacionalne ekipe do svojih ugotovitev ne bodo prišle z večinskim glasovanjem. Tudi če bo imel pomisleke samo en strokovnjak, bodo ti vključeni v končno poročilo.

Končno poročilo, o katerem bo junija - torej leto po začetku izvajanja testov - razpravljal vrh EU, bo vključevalo aneks z ugotovitvami za posamezne države, ne pa tudi za vsako nuklearko posebej.

Evropska komisija je lani novembra objavila vmesno poročilo o izvajanju stresnih testov, ki je pričakovano pokazalo, da v nobeni od 14 članic EU, ki imajo nuklearke, ni treba uvesti takojšnjih ukrepov za ustavitev dejavnosti, a da so področja, kjer je mogoče izboljšati varnostne ukrepe.

Med dobrimi primeri so tedaj v Bruslju izpostavili Finsko, med slabimi pa Češko. Direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar pa je lani novembra pojasnil, da je med dobrimi primeri tudi Slovenija, da je Nuklearna elektrarna Krško varna in da "se nimamo česa bati".

Evropska komisija med izvajanjem testov preučuje možnosti za izboljšanje evropske zakonodaje o jedrski varnosti. Razmišlja na primer o tem, da bi predlagala minimalne evropske varnostne zahteve.

V testiranju sodeluje vseh 14 članic unije z nuklearkami - Belgija, Bolgarija, Češka, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Nizozemska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija - ter Litva, ki razgrajuje svojo zadnjo proizvodno enoto jedrske energije.