Zasedanja zunanjih ministrov EU se bo tokrat prvič udeležil tudi novi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec.

Ministri bodo v ponedeljek sicer le razpravljali o Srbiji, a njihova razprava bo nedvomno nakazala, kakšen bo odgovor na vprašanje, ali bo Srbija v prihodnjih dneh dobila status kandidatke za članstvo v EU.

Na podlagi decembrskih sklepov vrha EU se pričakuje, da bo v torek o tem odločil Svet za splošne zadeve, v okviru katerega se sestajajo ministri za zunanje ali evropske zadeve, ter da bodo voditelji EU na zasedanju 1. in 2. marca to odločitev le potrdili.

Tri pogoji za status

Vrh EU je Srbiji decembra lani določil tri pogoje za status: napredek pri izvajanju dogovorov v okviru dialoga s Prištino, dogovor o regionalnem sodelovanju ter dejavno sodelovanje pri zagotavljanju izvajanja mandatov evropske misije Eulex in operacije zveze Nato Kfor.

Prva dva naj bi bila izpolnjena minuli teden v okviru dialoga Beograda in Prištine, ko sta strani dosegli kompromis o zastopanju Kosova na regionalnih srečanjih in o izvajanju dogovora o skupnem upravljanju meje na severu Kosova.

Vodja srbskih pogajalcev Borislav Stefanović je po koncu dialoga v petek dejal, da so zdaj izpolnjeni vsi pogoji EU za to, da Srbija dobi status kandidatke.

Tako menijo tudi Francija, Italija in Avstrija. Zunanji ministri teh držav so minuli teden v pismu, naslovljenem na visoko zunanjepolitično predstavnico unije Catherine Ashton, pozvali, naj Srbija dobi status kandidatke.

Srbija je status pričakovala že decembra lani, vendar ga ni dobila, v glavnem zaradi nasilja na severu Kosova, kjer so tamkajšnji Srbi postavili barikade in v streljanju na pripadnike Kforja ranili več nemških in avstrijskih vojakov.

Najbolj nasprotovala Nemčija

Zato je dodelitvi statusa kandidatke Srbiji decembra lani najbolj nasprotovala Nemčija, od koder pa so v minulih dneh prav tako prišli pozitivni signali.

Poleg Srbije bo največ pozornosti deležna Sirija. Ministri bodo zaradi stopnjevanja nasilja režima nad civilisti in sistematičnega kršenja človekovih pravic zaostrili sankcije proti sirskemu režimu.

Nove sankcije bodo vključevale prepoved trgovine z zlatom, dragimi kovinami in diamanti, prepoved tovornih letov, zamrznitev sredstev sirske centralne banke in razširitev seznama posameznikov, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanj.

EU je doslej proti režimu Baširja al Asada že ukrepala z embargom na orožje ter prepovedjo uvoza surove nafte in novih investicij v sirski naftni sektor. Prav tako so prepovedane pošiljke sirskih bankovcev iz EU v sirsko centralno banko.

Poleg tega je zamrznila premoženje in prepovedala vstop na svoje ozemlje več kot 100 posameznikom, zamrznila sredstva 38 podjetjem ter sprejela dodatne sankcije v finančnem, zavarovalniškem in gradbeniškem sektorju, vključno s prepovedjo izvoza opreme in tehnologije, ključne za sirski sektor plina in nafte.

Slovenija ovira...

Še pred začetkom zasedanja ministrov se sicer v ponedeljek zjutraj pričakuje odločitev, ali bodo ministri potrdili dodatne sankcije proti beloruskemu režimu. To po navedbah evropskih diplomatskih virov ovira Slovenija, ker nasprotuje vključitvi oligarha Jurija Čiža na seznam kaznovanih oseb.

Članice unije so se nedavno dogovorile za razširitev meril za sankcioniranje režima Aleksandra Lukašenka. To med drugim pomeni razširitev seznama posameznikov, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v EU, ki sedaj šteje 210 oseb, za okoli 30 imen.

Pred zasedanjem ministrov bosta dve srečanji na nižji ravni - stalnih predstavnikov članic pri EU in politično-varnostnega odbora - na katerih naj bi poskušali najti rešitev, ki bi omogočila umik zadržkov Slovenije in s tem potrditev sankcij.

Slovenija po navedbah ministrstva za zunanje zadeve "ves čas podpira omejevalne ukrepe, ki jih EU izvaja proti Belorusiji in so namenjeni proti tistim dejanjem beloruskih oblasti, ki kršijo človekove pravice, onemogočajo razvoj demokracije in delovanje civilne družbe".

Slovenija tudi ne nasprotuje predlaganim dodatnim ukrepom, vendar pa želi, da bi bila pred opredelitvijo seznama oseb, ki naj bi bile vpletene v kršenje človekovih pravic v Belorusiji, opravljena temeljita analiza.

Čiž, lastnik nogometnega kluba Dinamo Minsk, ki velja za tesnega prijatelja Lukašenka, je sicer tudi lastnik družbe, s katero je povezano slovensko podjetje Riko, ki je minuli teden sporočilo, da bo v središču Minska gradilo kompleks, vreden več kot 100 milijonov evrov.

V eni najbolj vplivnih beloruskih civilno-družbenih skupin Listina 97 so na svoji spletni strani (http://charter97.org) opozorili na sporočilo Rika, da bo večino denarja - 50 milijonov evrov - za ta projekt zagotovilo podjetje Elite Estate, ki ga nadzira Čiž.

Za posel v Minsku, ki ga je dobilo slovensko podjetje, naj bi se sicer zanimali tudi Francozi. Po nekaterih neuradnih navedbah naj bi se Čiževo ime na črnem seznamu EU pojavilo šele po tem, ko so Francozi ta posel izgubili.

Koga naj se kaznuje, predlagajo članice unije, vendar morajo vsako ime potrditi soglasno.