Prvi pogoj je, da mora grški parlament v nedeljo potrditi dogovor mednarodnih posojilodajalcev in grške vlade o dodatnih varčevalnih in reformnih ukrepih v okviru drugega programa pomoči državi.

Drugi pogoj je, da Grčija privarčuje še 325 milijonov evrov, da bo dosegla dogovorjeni cilj glede zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja za letos.

Poleg tega zahteva območje evra "trdna politična zagotovila" grških vladajočih strank, da bodo uresničevale zaveze. Po nekaterih navedbah bodo morala biti ta zagotovila pisna.

"Ti trije elementi so potrebni, da bomo lahko sprejeli odločitve," je dejal Juncker in dodal, da je s tem ciljem za sredo sklical še eno srečanje finančnih ministrov držav v območju evra.

"Prihodnost Grčije je v rokah tistih, ki imajo politično odgovornost v vladi in parlamentu," pa je poudaril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.

Odločitve, ki jih bodo grški politiki sprejeli v prihodnjih dneh in tednih bodo po komisarjevih besedah odločilne za prihodnost Grkov.

Obstanek v območju evra odvisen od konservativcev

Grški finančni minister Evangelos Venizelos pa je po koncu zasedanja povedal, da je obstanek Grčije v območju evra odvisen od konservativne koalicijske stranke pod vodstvom Antonisa Samarasa.

Evrska skupina je po njegovih besedah odločitev o Grčiji preložila, ker so številne države menile, da v novem varčevalnem programu obstajajo luknje, in zaradi Samarasa, ki še ni potrdil podpore programu.

Juncker je povedal, da je bilo vzdušje na približno šesturnem zasedanju "kljub nekaterim živahnim izmenjavam odlično". Po nekaterih neuradnih navedbah pa je bila razprava zelo burna.

Rehn pa je razkril, da EU resno razmišlja o vzpostavitvi ločenega, "blokiranega računa" za Grčijo, s katerim bi zablokirali del državnih prihodkov, da bi s tem zagotovili vračilo posojil.

Gre za francosko-nemški predlog. Po komisarjevih besedah je to ena od možnosti za okrepitev nadzora nad izvajanjem grškega programa.

Okrepitev "tehnične pomoči"

Poleg tega Rehn tudi sicer napoveduje okrepitev "tehnične pomoči" Atenam, na primer na področju boja proti utaji davkov, izvajanju načrtov privatizacije in za izboljšanje črpanja evropskih sredstev.

Drugi program pomoči za Grčijo predvideva 130 milijard evrov javnih sredstev in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi državi odpisali za okoli 100 milijard evrov dolga.

Dogovor o tem je nujen, da se bo lahko Grčija izognila bankrotu. Ključen datum je 20. marec, ko ji zapade v plačilo 14,5 milijarde evrov dolga.

Grčija je prva članica območja evra, ki je morala zaradi prezadolženosti zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Sledili sta Irska in Portugalska.

Dogovor o prvi pomoči maja 2010

Dogovor o prvi pomoči Grčiji sta EU in Mednarodni denarni sklad dosegla maja 2010, z vzpostavitvijo ad hoc mehanizma, ki v treh letih predvideva za 110 milijard evrov posojil.

Grčija sicer že ob vzpostavitvi gospodarske in denarne unije januarja 1999 ni uspela izpolniti maastrichtskih meril in se je območju evra pridružila zadnja od prvih dvanajstih članic, leta 2001.

Država ima najvišji javni dolg v območju evra. Letos naj bi dosegel okoli 160 odstotkov njenega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je bistveno nad mejo 60 odstotkov BDP, ki jo dopuščajo evropska pravila.

Tudi javnofinančni primanjkljaj države je bistveno nad referenčno mejo treh odstotkov BDP.