Stališče Velike Britanije je znano že od lanskega decembra in se danes ni spremenilo. Zaradi njenega nasprotovanja vnosu fiskalnega pakta v pogodbo EU so se države tudi odločile za oblikovanje medvladne pogodbe.

Češka pa je še decembra napovedala, da bo k pogodbi pristopila, vmes pa je češka vlada pogojno podprla podpis pogodbe, a je želela prej razčistiti še nekatera odprta vprašanja. Ravno zato je bil na primer francoski predsednik Nicolas Sarkozy presenečen nad spremembo češkega stališča.

Glavni razlog za to, da Praga za zdaj še ni podprla pogodbe, je sicer po navedbah čeških virov predvsem vprašanje ratifikacije pogodbe. Četudi bi češki parlament pogodbo potrdil z zahtevano dvotretjinsko večino, pa bi se postopek glede na izražena stališča verjetno ustavil pri evroskeptičnem predsedniku Vaclavu Klausu, ki mora pogodbo podpisati. Podobno taktiko je ubral že pri lizbonski pogodbi.

Poleg tega naj Češka ne bi bila povsem zadovoljna s kompromisnim dogovorom glede udeležbe nečlanic območja evra na evrskih vrhovih, čeprav bi ga tudi lahko sprejela. Vseeno pa današnja odločitev Prage še ne pomeni, da se Češka v prihodnje sporazumu ne bo pridružila, če ne prej, po tem, ko bo parlament izvolil novega predsednika.

Temelj pogodbe je zlato ali fiskalno pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni pogodbenic "uravnoteženi ali v presežku". To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Za zdaj je le okvirno znano, kakšen je natančno dogovor glede vprašanj, ki so bila odprta v končnici pogajanj, na primer glede udeležbe članic brez evra na vrhovih območja evra, pri čemer je vztrajala predvsem Poljska, ali glede vloge Sodišča EU.

Nečlanice območja evra naj bi sodelovale na rednih evrskih vrhih, ki jih uvaja pogodba, vsaj enkrat letno, ko gre za specifična vprašanja, povezana s pogodbo. Poleg tega pa bodo na vrhe vabljene, če bodo vprašanja zadevala njihovo konkurenčnost in če bo govora o temeljnih spremembah arhitekture območja evra.

Tako bodo te države, ki so se z izjemo Danske zavezale k prevzemu evra, sodelovale v pogovorih o obliki denarne in gospodarske unije, ki se ji bodo pridružile. Po prepričanju predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya gre za zelo razumen dogovor.

Van Rompuy je prepričan tudi, da dogovor v največji možni meri ohranja tudi enotnost unije, saj naj bi pred vsakim evrskim vrhom razen v izrednih okoliščinah potekal tudi vrh celotne povezave, pogodba pa vsebuje tudi določilo, da naj bi jo v petih letih vključili v pravni red EU. Seveda pa imajo članice območja evra poseben položaj, ki jih s seboj prinese prenos dela suverenosti ob prevzemu evra, je pojasnil Belgijec na čelu Evropskega sveta.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je prav tako izrazil zadovoljstvo, da besedilo pogodbe vsebuje tako imenovano skupnostno metodo oziroma jasno vlogo evropskih institucij pri njenem izvajanju in da ne ruši dosedanjega pravnega reda povezave.

Za zdaj še ni jasno, kako bo potekal mehanizem nadzora nad spoštovanjem pogodbe, predvsem kakšna bo vloga Sodišča EU. "Dogovorili smo se, da bomo v času do podpisa sporazuma v marcu preučili način, postopek, kako naj bodo države privedene pred sodišče, če se ne bodo obnašale v skladu s pogodbo," je povedal slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor.

V enem od zadnjih osnutkov je bilo rečeno, da naj bi Evropska komisija poročala o tem, kako so pogodbenice zlato pravilo prenesle v svoje zakonodaje. Ena ali več pogodbenic naj bi lahko kršiteljico pravil o prenosu fiskalnega pravila v nacionalno zakonodajo prijavila Sodišču EU na podlagi lastne pobude ali na predlog Evropske komisije.

V obeh primerih bi bilo mnenje sodišča zavezujoče, država bo morala v roku, ki ga bo določilo sodišče, izvesti potrebne ukrepe. Če ne bi sodišče lahko kršiteljici naložilo kazen v višini do 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda.

Slovenija in še veliko drugih držav se je v pogajanjih o pogodbi zavzemalo za enakovredno obravnavo presežnega primanjkljaja in dolga - da bi se uporabljala obrnjena kvalificirana večina tudi v primerih, ko gre za kriterij dolga, kot velja pri kriteriju primanjkljaja, ko lahko države zavrnejo priporočila Evropske komisije glede kršitev le z obrnjeno kvalificirano večino. Soglasja o tem ni bilo zaradi nasprotovanja približno petih držav.