"Okvir se vzpostavlja. Obrisi možne poti iz trenutne hude krize, ki pretresa Evropo, se začenjajo kazati. Nekateri delčki mozaika počasi padajo na svoje mesto," je Monti po poročanju tujih tiskovnih agencij poudaril v nagovoru italijanskim senatorjem. Italijanski premier je izpostavil predvsem "pozitiven razvoj dogodkov" v Nemčiji in nekaterih drugih članicah območja evra glede finančne krepitve stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM).

Po njegovi oceni so znaki popuščanja Berlina tudi posledica italijanskih prizadevanj za stabilizacijo javnih financ in zagon gospodarske rasti. Italija je s sprejetimi ukrepi po Montijevem prepričanju vzor za preostalo Evropo, država pa je postala primer članice, ki lahko prispeva k rešitvi krize v območju evra in ni glavna nevarnost.

"To govori v prid premiku, ki ne more biti drugačen kot postopen in počasen, v smeri manj togega stališča, ko gre za finančna sredstva obrambnih mehanizmov za evro," meni prvi mož italijanske vlade, ki je obenem za petek napovedal sprejem novih vladnih dekretov. Tokrat naj bi ti omogočili debirokratizacijo države, ki je znana po zapletenih birokratskih postopkih in neučinkoviti državni upravi.

Monti je spet podčrtal, da bi bilo treba ta obrambni mehanizem opremiti z zadostnimi finančnimi sredstvi. Če je še nedavno govoril, da bi bilo treba posojilni potencial ESM, ki bo začel delovati že letos, okrepiti s 500 na 1000 milijard evrov, pa sedaj podpira vsaj prelitje okoli 250 milijard evrov neporabljenega finančnega potenciala trenutnega začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) v stalni mehanizem, tako da bi se njegova finančna moč povečala na 750 milijard evrov.

Vztrajno zavračanje krepitve ESM

V Berlinu so doslej jasno zavračali zamisel o povečanju finančnega potenciala ESM na več kot 500 milijard evrov, saj kot glavni vzvod za stabilizacijo evra še vedno vidijo javnofinančno konsolidacijo, ukrepe za povečanje konkurenčnosti in tesnejšo javnofinančno ter gospodarsko povezanost članic območja evra. Britanski časnik Financial Times je v torek sicer poročal, da naj bi bili v Berlinu v zameno za še strožja pravila glede fiskalne discipline pripravljeni pristati na povečanje sredstev ESM na 750 milijard evrov, a so v nemški vladi zanikali tovrstne načrte.

Nemška kanclerka Angela Merkel pa je danes opravila pogovor za več evropskih časnikov. V njem je v luči pozivov za večjo solidarnost in krepitev ESM jasno posvarila pred pretiranim finančnim izčrpavanjem Nemčije. "Pri vseh milijardnih pomočeh in reševalnih skladih moramo tudi mi Nemci paziti, da nam na koncu ne zmanjka moči, saj naše zmožnosti niso neskončne. Če bi se Nemčijo preveč obremenilo, to Evropi ne bi pomagalo," je bila jasna Merklova.

Pozive k povečanju ESM je spet zavrnila. "Nima smisla obljubljati vedno več denarja in se pri tem ne spopasti z vzroki za krizo," je poudarila. Pri tem je zatrdila, da morajo biti članice sicer med seboj solidarne in si pomagati, vendar pa se ne smejo izogibati težkim ukrepom. "Če se bomo izogibali ukrepom in bomo samo prijazni drug do drugega ter pristajali na bolj mile reforme, potem bomo gotovo storili medvedjo uslugo Evropi," je zaključila.