Namen pogodbe je okrepiti gospodarski steber gospodarske in denarne unije z nizom pravil za krepitev proračunske discipline, s krepitvijo usklajevanja gospodarskih politik in izboljšanjem upravljanja območja evra z rednimi vrhunskimi sestanki. Voditelji članic unije so se decembra dogovorili o političnem ogrodju novega fiskalnega pakta, ki bo imel obliko medvladnega sporazuma in zaradi nasprotovanja Britancev ne bo vključen v primarno evropsko zakonodajo kot sprememba pogodbe. Nato so uradniki unije sredi decembra pripravili prvi osnutek sporazuma, s čimer so politične zaveze prenesli v pravni jezik. Osnutek je bil nato že dvakrat dopolnjen, nazadnje ta teden. Po navedbah virov v Bruslju se sedaj pripravlja končni osnutek, ki naj bi bil osnova za razpravo na vrhu unije.
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je po nekajdnevnih ugibanjih o morebitni preložitvi vrha EU ta konec meseca zaradi splošne stavke v Belgiji danes potrdil, da se bodo voditelji članic unije na neformalnem zasedanju sestali 30. januarja v Bruslju, kot je bilo predvideno. Stavka javnega sektorja proti pokojninski reformi v Belgiji konec decembra lani je znatno omrtvila prometne povezave med belgijsko in drugimi evropskimi prestolnicami. Zaradi napovedi splošne stavke na dan vrha se je zato v minulih dneh ugibalo o preložitvi zasedanja na 29. januar oziroma 1. ali 2. februar.
Temelj pogodbe je t. i. zlato pravilo
Temelj pogodbe, ki v najnovejšem osnutku nosi ime "pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju gospodarske in denarne unije", je novo fiskalno ali zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja "uravnoteženi ali v presežku". Načelo uravnoteženega proračuna pomeni, da strukturni primanjkljaj, to je primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla - torej močne konjunkture ali recesije, na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Najnovejši osnutek pogodbe pri tem določa, da bodo lahko pogodbenice začasno odstopale od srednjeročnih proračunskih ciljev v primeru izrednega dogodka izven njihovega nadzora ali v primeru hujšega gospodarskega padca. Najnovejši osnutek tudi določa, da lahko strukturni primanjkljaj dosega do en odstotek BDP, če je javni dolg države bistveno pod 60 odstotki BDP in če so tveganja dolgoročne vzdržnosti javnih financ majhna. Fiskalno pravilo bodo morale pogodbenice vnesti v nacionalno pravo v enem letu po uveljavitvi pogodbe skozi "zavezujoče in stalne določbe", pri čemer so zaželene ustavne določbe. Celotna pogodba pa mora začeti veljati najpozneje v petih letih.
Sicer pa sporazum temelji na paktu za stabilnost in rast, ki kot zgornjo mejo za javnofinančni primanjkljaj določa tri odstotke BDP, za zgornjo mejo javnega dolga pa 60 odstotkov BDP, ter na svežnju nedavno uveljavljenih šestih zakonodajnih predlogov. Pogodbenice v postopku zaradi presežnega primanjkljaja bodo morale pripraviti proračunske in gospodarske programe, vključno s podrobnim opisom strukturnih reform, ki jih bodo sprejele za zagotovitev učinkovite in trajne korekcije presežnih primanjkljajev. Nadzor nad izvajanjem teh programov bosta spremljala Evropska komisija in Svet. Poleg tega bodo morale pogodbenice s ciljem boljšega usklajevanja izdajanja nacionalnih obveznic Evropski komisiji in Svetu predhodno poročati o načrtih izdaje svojih obveznic.
Pogodba določa tudi pravila za zbliževanje gospodarskih politik, na primer krepitev sodelovanja na področjih, ki so ključna za normalno delovanje območja evra ob upoštevanju celovitosti notranjega trga EU. Prav tako pogodba določa, da se bodo voditelji držav v območju evra sestajali vsaj dvakrat na leto pod vodstvom stalnega predsednika, ki ga bodo voditelji članic območja evra izbrali z navadno večino. Določbe v pogodbi bodo v celoti veljale za države v območju evra. Pod določenimi pogoji pa bodo veljale tudi za druge članice unije, ki niso prevzele skupne evropske valute, a se pogodbi želijo kljub temu pridružiti. Edina, ki se ji zagotovo ne bo pridružila, je Velika Britanija.
V veljavnost 1. januarja 2013
Pogodba naj bi bila dogovorjena na bližajočem se vrhu in podpisana marca, nato pa bo stekel postopek ratifikacij. Cilj je, da pogodba začne veljati 1. januarja 2013. Medtem ko je bilo v prvem osnutku določeno, da začne pogodba veljati po ratifikaciji v devetih članicah območja evra, je sedaj ta prag opredeljen pri ratifikaciji v 12 članicah. Pogodba v nastajanju je deležna ostrih kritik Evropskega parlamenta. V parlamentu menijo, da je zadnji osnutek pogodbe "nesprejemljiv", saj je v nasprotju z obstoječo pogodbo EU in ne spoštuje metode skupnosti, po kateri imajo pomembno vlogo pri odločanju skupne evropske institucije.
V zadnjem osnutku je namreč vloga Evropske komisije in Sodišča EU pri spremljanju izvajanja novih proračunskih pravil precej razvodenela. Po prejšnjih osnutkih je lahko Evropska komisija kršiteljico proračunskih pravil poslala na Sodišče EU. Po zadnjem osnutku pa lahko to stori le država članica, ki meni, da druga država ne izvaja pravil o proračunski disciplini. EU upa, da bo nov fiskalni pakt povrnil zaupanje finančnih trgov v območje evra in pomagal k izhodu iz krize.
