Na dnevnem redu bodo implementacija odločitev, sprejetih oktobra in decembra, fiskalni pakt in nov medvladni sporazum. Poleg tega bodo razpravljali o konkurenčnosti in zaposlovanju.

Draghi: Sklepi vrha EU preboj v smeri jasnih fiskalnih pravil

Sklepi vrha EU o paktu za krepitev fiskalne in gospodarske integracije v območju evra so "preboj v smeri jasnih fiskalnih pravil v denarni uniji", je v današnjem govoru v Berlinu poudaril predsednik ECB Mario Draghi. Če se bo pakt izvajal, po njegovi oceni obstaja potencial, da bodo javne finance v območju evra v prihodnje "verodostojno trdne".

"Vseeno pa krize še ni konec. Pomembno je, da se ne izgubi dinamika ukrepanja in da se odločitve, sprejete za izboljšanje razmer v območju evra, začnejo hitro izvajati," je ob tem opozoril Italijan na čelu Evropske centralne banke (ECB).

Draghi je sicer spomnil, da bo območje evra kot celota prihodnje leto v primarni bilanci (torej pred plačilom obresti na dolg države) blizu izravnanemu proračunu, medtem ko bodo Japonska, Velika Britanija in ZDA beležile primarni proračunski primanjkljaj v višini pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Vseeno pa so dogodki zadnjih let po njegovih besedah oslabili fiskalno enotnost in verodostojnost območja evra, pakt stabilnosti in rasti pa se je zaradi pogostih kršitev izkazal kot neučinkovit. Območje evra se je zato lotilo prenove fiskalnega okvirja na treh frontah.

Na prvi fronti so po Draghijevih besedah same članice območja evra, ki morajo svoje javnofinančne politike znova spraviti na pot vzdržnosti. Prvi mož ECB meni, da so članice na pravi poti in da je prav, da so v svojih ukrepih za fiskalno konsolidacijo odločne. "Ni zunanjega rešitelja za državo, ki se ne želi rešiti sama," opozarja.

Draghi se zaveda, da se zaradi varčevalnih ukrepov kratkoročno ni moč izogniti krčenju gospodarske dejavnosti, a ta negativni učinek bi lahko delno uravnotežila ponovna vzpostavitev zaupanja vlagateljev v območje evra. Na srednji rok pa bo vzdržno rast moč doseči le s strukturnimi reformami, s katerimi se je predolgo odlašalo, dodaja.

Drugi steber je fiskalni pakt za območje evra, ki so ga voditelji držav in vlad EU sprejeli minuli konec tedna v Bruslju, zaradi nasprotovanja Velike Britanije pa bo vsaj v prvi fazi zaživel v okviru meddržavnega sporazuma območja evra, odprtega tudi za druge članice EU.

Tretji steber za obnovitev zaupanja finančnih trgov v območje evra pa so učinkoviti ukrepi za preprečitev širjenja dolžniške krize po območju skupne valute.

Draghi se je znova izognil vsakršni omembi večje vloge ECB na tem področju, je pa dejal, da so se voditelji minuli teden nedvoumno strinjali, da bodo do prihodnjega marca ponovno proučili ustreznost velikosti mehanizmov za stabilnost evra.

Stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM) naj bi sicer začel veljati že julija 2012, torej leto dni pred prvotnimi načrti, poleg tega pa naj bi se v najkrajšem možnem času okrepila finančna moč začasnega sklada za zaščito evra (EFSF).

EFSF, ki naj bi po prvotnih načrtih prenehal delovati sredi 2013, naj bi deloval tudi po tem datumu, ko gre za programe pomoči članicam, ki se že izvajajo. Njuna skupna posojilna sposobnost naj bi zaenkrat ostala pri 500 milijardah evrov. ECB je sicer po Draghijevih besedah pripravljena delovati kot posrednik pri delovanju EFSF.