Kot je v izjavi za novinarje po seji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve povedal premier, ki opravlja tekoče posle, Pahor, se bo v Bruslju pogajal o zavezujočih zaključkih glede spremembe pogodbe o ustanovitvi ESM. DZ je sicer soglasje za začetek postopkov za ustanovitev tega mehanizma podal oktobra letos, pogodba pa še ni ratificirana. Kljub temu se že pripravljajo njene spremembe.

Zanje sta se na ponedeljkovem sestanku zavzela nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Finančni trgi se namreč na ustanovitev mehanizma po navedbah Pahorja niso odzvali tako, kot so voditelji pričakovali.

Obravnavane spremembe "so pomembne, so zelo vsebinske in imajo finančne posledice," je danes poudaril Pahor. Tako bi se navedba o posojilni sposobnosti ESM v višini 500 milijard evrov iz pogodbe brisala in se prenesla v preambulo, v pravno nezavezujoč tekst. "Ta sprememba lahko predstavlja povečanje izpostavljenosti naše države, če se bi izkoristile vse kapacitete, ki so predvidene," pravi Pahor. To je za Slovenijo tveganje, "vendar je razumno, saj povečanje posojilne sposobnosti pomirja trge, takšna so vsaj naša pričakovanja".

Sprememba predvideva tudi spremembe pri odločanju o porabi sredstev, in sicer pri glasovanju guvernerjev. Tako bi bila dodana možnost, da v nujnih primerih, torej kadar je območje evra v celoti ogroženo, ni potreben konsenz kot pri običajnih odločitvah, pač pa za sprejem odločitve zadošča le kvalificirana večina v višini 85 odstotkov glasovalnih pravic. Slovenija ima sicer le 0,4276 odstotka glasovalnih pravic, kar pomeni, da sama še zdaleč ne bi mogla blokirati odločitev, s katerimi se ne bi strinjala.

Pahor si bo v zvezi s tem predlogom sicer prizadeval, da vendarle ostane pri soglasju za vse odločitve, tudi nujne. "Sem pa hvaležen članom odbora, da so razumeli moje stališče, da si bom za to prizadeval neformalno," je dejal Pahor. Blokiranje sprememb zavoljo tega namreč po njegovem ne bi bilo smiselno, zato bo v primeru, da bo pri takšnem mnenju osamljen, temu popustil, je nakazal.

Pri navedenih spremembah se sicer postavlja vprašanje, kako bi to vplivalo na dolg Slovenije in njeno suverenost. "ESM ima status mednarodne inštitucije. Dolg, ki nastaja v tej inštituciji, ni dolg držav," je poudaril finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič. Samo tisto, kar bomo investirali, torej naš kapital v tej inštituciji, bo šlo v naš dolg. "To bo 342 milijonov evrov," je pojasnil Križanič. Slovenija bo namreč po ratifikaciji pogodbe o ustanovitvi ESM morala v mehanizem v petih letih vplačati 68,416 milijona evrov letno.

Kontrola članic v ESM bo temeljila na svetu guvernerjev, to bodo finančni ministri, in svetu direktorjev, to bodo posebni pooblaščenci vlad držav članic, ki bodo upravljali s premoženjem. Obenem bo imel sklad dve reviziji, ena bo notranja, druga pa zunanja, ki jo bo opravljalo evropsko računsko sodišče in po sistemu kroženja sodišča držav članic.

"Mi pričakujemo, da bo ta inštitucija delovala transparentno, podobno kot delujejo druge podobne. Nadzor bo dovolj močan," je menil Križanič. "Obetamo si, da bo sedaj postavljena dovolj visoka protipožarna stena, ki bo preprečila razgradnjo zaupanja v evropski finančni sistem in ubranila pogoje za normalno delovanje," je še dejal.

Finančna suverenost pa ostaja in jo zadržujemo na ravni našega vpliva na te mehanizme. "Obenem imamo vpliv na Evropsko centralno banko (ECB), poenotiti pa bo treba fiskalne politike. S temi bomo poskušali preprečit nekontrolirano nastajanje dolga po posameznih državah," še pravi Križanič.

Potrjeni predlogi Merklove in Sarkozyja bi po navedbah finančnega ministrstva omogočili polno izkoriščenost posojilne sposobnosti začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), ki trenutno znaša 440 milijard evrov, in posojilne sposobnosti ESM v višini 500 milijard evrov. Skupaj bi tako oba mehanizma, če bi tekla vzporedno, zagotovila 990 milijard evrov sredstev.

Slednje pa hkrati predstavlja povečanje izpostavljenosti Slovenije, in sicer v primeru EFSF iz naslova danega poroštva, ki ga država zagotavlja EFSF, v višini do 3,6 milijarde evrov glavnic izdanih instrumentov financiranja sklada in vplačanega kapitala ter kapitala na vpoklic ESM v višini do 2,9 milijarde evrov. Skupaj bi tako v skrajnem primeru naša izpostavljenost lahko dosegla 6,5 milijarde evrov, so za STA pojasnili na finančnem ministrstvu.

Pahor je opozoril še, da bo v Evropi tendenca trenutno najprej k "bistvenemu povečanju koordinacije fiskalnih politik", če pa se bo politična in institucionalna kriza zaostrila, bo narejen "relativno hiter korak k fiskalni uniji". "Za Slovenijo bo usodno vprašanje, ali bo takrat zraven ali ne," je poudaril. Znova je dodal, da bi po njegovem mnenju morala Slovenija v tem primeru vsekakor pristopiti k takšnemu dogovoru.