Zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton je danes v Bruslju poudarila, da je srbskega predsednika Borisa Tadića pozvala, naj zagotovi, da bo Beograd karseda pritisnil na tiste, ki povzročajo nasilje na severu Kosova, da umaknejo barikade.

Članice EU bodo po njenih besedah na zasedanju v ponedeljek, ko bodo odločale o tem, ali naj Srbija dobi status kandidatke, podrobno preučile, kaj je bilo storjeno in rečeno v povezavi s tem. Končno odločitev bodo sprejeli voditelji članic unije 9. decembra.

Današnja razprava zunanjih ministrov o Srbiji je bila po besedah zunanjepolitične predstavnice unije "mešana". "Obstaja občutek premika, a želja po tem, da se stori še več," je Ashtonova na kratko povzela pogovore.

Kot je ocenila, je bil dosežen napredek v dialogu Srbije in Kosova, vendar so članice unije "globoko zaskrbljene zaradi nasilja na severu". Sploh tiste, ki imajo na Kosovu svoje vojake v Natovi misiji Kfor, je dejala.

To sta predvsem Nemčija in Avstrija, katerih vojaki so bili v minulih tednih napadeni in tudi ranjeni v protestih na severu Kosova. Predvsem ti državi tudi zahtevata uresničitev omenjenih treh pogojev za dodelitev statusa kandidatke Srbiji.

Zunanji minister Samuel Žbogar je menil, da je Nemčijo in Avstrijo treba razumeti, saj sta v neugodnem položaju, ker bi morali doma zagovarjati napredek Srbije na poti v unijo, medtem ko srbski državljani napadajo njune vojake na Kosovu.

Slovenski minister, ki opravlja tekoče posle, je sicer povedal, da je večina držav danes podprla dodelitev statusa kandidatke Srbiji, saj je dosegla velik napredek, sploh v sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, pa tudi v dialogu s Prištino.

Dialog Srbije in Kosova se danes v Bruslju nadaljuje že drugi dan. Po sredinih maratonskih dvanajsturnih pogajanjih strani nista dosegli konkretnega dogovora. Ali ga bosta uspeli doseči danes, je za zdaj negotovo. Pogajanja naj bi bila dolga.

Minister Žbogar je nakazal, da ima Srbija čas za uresničitev omenjenih treh pogojev za pridobitev statusa kandidatke do ponedeljka, ko se v Bruslju v okviru Sveta za splošne zadeve sestanejo ministri unije, pristojni za evropske ali zunanje zadeve.

Strani se pogajata predvsem o dveh ključnih vprašanjih - o integriranem mejnem nadzoru in udeležbi Kosova na regionalnih srečanjih. Pri obeh je glavni problem to, da Kosovo vztraja pri simbolih državnosti, ki za Beograd niso sprejemljivi, saj ne priznava neodvisnega Kosova.

Minister Žbogar je ob tem poudaril, da so se Slovenija in še nekatere države zavzele za to, da je treba dati Kosovu neko perspektivo, da bo videl dialog kot nekaj koristnega. Taka spodbuda bi bila na primer vizumski dialog s Kosovom.

Črni gori je bilo danes namenjene bistveno manj pozornosti, a tudi njen napredek na poti v unijo je pod vprašajem. Nemčija in Francija sta pred meseci zahtevali, da se odločitev o začetku pogajanj s to državo preloži na junij prihodnje leto in da se vmes preuči, ali država res izvaja reforme.

Žbogar upa, da bo Srbija 9. decembra na vrhu unije dobila status kandidatke in da bo sprejeta odločitev o začetku pogajanj s Črno goro, da bi se tako po podpisu pristopne pogodbe s Hrvaško dal jasen signal, da se širitveni proces nadaljuje.

V povezavi s svojo kandidaturo za vodjo urada EU na Kosovu pa je minister Žbogar danes dejal le, da bo morda odločitev sprejeta že do konca leta.

Srbija: Dialog s Prištino ni ključen za status kandidatke

Srbija in Kosovo danes v Bruslju nadaljujeta dialog pod okriljem EU, potem ko dvanajsturna pogajanja v sredo niso prinesla dogovora o mejnih prehodih. Kosovska in srbska stran sta ob začetku dialoga menili, da bodo pogovori težki. Beograd pravi, da je uspeh odvisen od Prištine ter da dialog ni ključen za status kandidatke za Srbijo.

Obstaja možnost, da se dogovorimo o ureditvi prometa na administrativnih prehodih, a to bo "odvisno predvsem od pripravljenosti druge strani, da se odpove svojim resnično maksimalističnim zahtevam", je dejal vodja srbske delegacije Borko Stefanović.

"Ni jasno, zakaj druga stran ni pripravljena iti do konca, a pred nami je nov dan," je še dejal Stefanović ob prihodu na dialog, ki se je začel malce pred opoldnevom. Beograjska ekipa je bila po njegovih besedah že sinoči pripravljena na dogovor. Stefanović tudi danes pričakuje dolge pogovore.

"Bomo videli, kaj se bo zgodilo danes. Vsaka stran ima svoja stališča, a tu je še tretja stran - EU in ZDA," je pa ob prihodu dejala vodja kosovske delegacije Edita Tahiri, ki je poudarila, da je pristop kosovske strani pozitiven.

Ob tem je ponovila stališče Kosova, da je treba rešitev za mejne prehode iskati v okviru evropskega modela integriranega upravljanja mej, češ da je to v skladu z evropskimi standardi ter kosovskimi stališči in zakoni.

Strani bosta danes po besedah vodij obeh delegacij govorili tudi o zastopanosti Kosova v regionalnih odnosih. Beograd po navedbah Tahirijeve še vedno preprečuje, da bi bilo Kosovo enakopravno zastopano na regionalnih srečanjih, pri čemer bo Priština vztrajala.

Tahirijeva je še menila, da samo dejstvo, da v sredo po dolgih pogajanjih niso uspeli doseči konkretnega dogovora, kaže na to, da je še veliko stvari, o katerih se je treba pogovoriti. "Močno verjamem v to, da je napočil čas, da Srbija sprejme realnost regije," je poudarila.

Uspeh dialoga je nujen za to, da bi Srbija ta mesec lahko dobila status kandidatke za članstvo v uniji. Da bo morala Srbija za napredek v EU resneje sodelovati v dialogu, je minuli petek poudaril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

A Stefanović je danes poudaril, da za Srbijo dialog s Prištino ni neposredno povezan s statusom kandidatke, za kar je Srbija že storila veliko. Status kandidatke je za Srbijo zelo pomemben, a za nas dialog s Prištino ni ključen za to, temveč je ključen za ureditev življenja ljudi na Kosovu, je dejal.

V Bruslju se pojavljajo navedbe, da bi se lahko Stefanović in Tahirijeva udeležila zasedanja zunanjih ministrov EU, ki danes razpravljalo o napredku Srbije na poti v EU. Stefanović je rekel, da prvič sliši za to, Tahirijeva pa je dejala, da so tu zaradi tehničnega dialoga.