ECB želi z omejenim odkupovanjem obveznic zadolženih evrskih držav omiliti dolžniško krizo v območju evra oz. preprečiti, da bi se ta razširila tudi na druge kritične države, kot sta Italija in Španija. ECB sicer ne izda, katere obveznice kupuje. Banka obveznice intenzivneje odkupuje od 8. avgusta. Za ta ukrep se je odločila zaradi pritiskov kapitalskih trgov na Italijo in Španijo. Ti so se tako stopnjevali, da so obrestne mere na obveznice teh dveh držav dosegle rekordne vrednosti in so se nevarno bližale meji, ki Rimu in Madridu ne bi več omogočala vzdržnega zadolževanja.
Zaradi posredovanja ECB se je zahtevana donosnost na italijanske in španske obveznice sprva umirila, a se je predvsem v zadnjem tednu znova močno zvišala in v primeru Italije presega mejo sedmih odstotkov, ki naj ne bi več dovoljevala vzdržnega zadolževanja. Nevzdržno visoke obrestne mere so sicer že "pokopale" Grčijo, Irsko in Portugalsko, ki so morale zato zaprositi za finančno pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada. Za Italijo in Španijo pa velja, da imata preveliki gospodarstvi, da bi se ju lahko reševalo na ta način.
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy naj bi minuli teden priznala, da bi padec Italije najverjetneje pomenil tudi propad evra z vsemi nepredvidljivimi posledicami takšnega razvoja dogodkov. Območje evra v zadnjih dneh zato mrzlično išče načine, kako pomiriti trge, a pri tem so stališča zelo različna.
Medtem ko ranljive članice, med katere se počasi uvršča celo Francija, in večina ekonomistov ter finančnih strokovnjakov poziva k širitvi mandata ECB v smeri neomejenega odkupovanja državnih obveznic evrskega območja, pa se v Nemčiji in javnofinančno stabilnejših članicah evrskega območja ter v ECB sami temu močno upirajo. Trenutni začasni ukrep odkupovanja obveznic bo verjetno ostal, vse dokler območje evra ne najde načina, kako pomiriti finančne trge in vzbuditi zaupanje v stabilizacijo evra.
