Odbor z uvrstitvijo peticij civilne družbe na dnevni red zasedanja te le izpostavi na evropski ravni, Evropska komisija pa je tista, ki preuči, ali gre pri pritožbah pobudnikov peticij za kršenje evropske zakonodaje in po potrebi ukrepa v okviru svojih pristojnosti.

Prvi obravnavani primer iz Slovenije je peticija Civilne iniciative Kras in Civilne iniciative za Primorsko o zaščiti Krasa pred nepremičninskimi špekulacijami. Podpisalo jo je 2520 oseb, ki med drugim trdijo, da kupovanje nepremičnin na Krasu ogroža okolje in lokalno identiteto.

Predstavnik komisije William Floyd je v povezavi s tem primerom pojasnil, da od vlagateljev peticije potrebujejo podrobnejša pojasnila. Podpisniki namreč po njegovih besedah doslej niso predložili nikakršnih dokazov, s katerimi bi podprli svoje trditve.

Pri drugem primeru pa gre za tri peticije proti plinskim terminalom v Tržaškem zalivu. Dve peticiji je vložil Italijan Roberto Giurastante v imenu organizacij Friends of the Earth in Greenaction Transnational, eno pa Slovenec Bernard Vojko v imenu organizacije Alpe Adria Green.

V povezavi s tem primerom sta evropska poslanca iz Slovenije Ivo Vajgl (Alde/Zares) in Alojz Peterle (EPP/NSi) komisijo v razpravi na odboru pozvala, naj ukrepa odločneje in izkoristi ves svoj potencial.

Vajgl je poudaril, da komisija ne bi smela delovati v defenzivi in da bi morala na okoljskem področju dobiti več moči, saj je očitno, da so na lokalnih ravneh, kjer se ti problemi najpogosteje zaostrijo, lobiji močnejši od lokalnih oblasti in še zlasti od civilne družbe.

"Komisija bi morala biti ne samo varuh pogodb, ampak varuh neposrednih interesov ljudi. To je bil tudi moj očitek predstavnici komisije, ki je po mojem mnenju odgovorila na nekem minimumu korektnosti in formalnosti," je menil Vajgl v odzivu na pojasnilo predstavnice komisije, ki je na odboru komentirala to peticijo.

Peterle pa je ocenil, da je dobro, da ostajajo peticije proti terminalom odprte, in poudaril, da je to lepa priložnost za to, da se problem predstavi v vsej svoji kompleksnosti in da se dokaže, da ljudje niso bili obveščeni o vseh vplivih in da vsa pravila niso bila upoštevana.

"Danes sem se zavzel za to, da komisija tega ne opravi zgolj tehnično, proceduralno, temveč da res pogleda, ali so bili upoštevani ljudje, ki morajo biti informirani in morajo vedeti, kaj pomeni taka investicija za okolje, saj so sami del tega okolja," je poudaril Peterle.

Peticije proti terminalom je komentiral tudi evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ki je sicer na odboru nastopil v splošni razpravi pred predstavitvijo posameznih peticij. Na odbor je bil povabljen, ker je bilo med obravnavanimi primeri največ peticij z okoljskega področja.

Potočnik je v odzivu na očitke, da komisija ni dovolj dejavna glede terminalov, vnovič pojasnil, da to ni res, saj od vsega začetka preučujejo vse informacije, ki jih dobijo, in se trudijo, da bi državi, ki sta v ta proces vključeni, skupaj poskušali najti rešitve.

Ob tem je zatrdil, da bo komisija še naprej pozorno spremljala projekt plinskih terminalov in po potrebi sprožila prekrškovni postopek, a za zdaj po njegovih besedah ni pravne podlage za to.