Slovenija v predlogu stališča pozdravlja paket kohezijskih uredb, saj predlog kohezijsko politiko postavlja v ospredje doseganja ciljev strategije Evropa 2020 in hkrati kaže na sposobnost prilagajanja te politike aktualnim in novim izzivom ob ohranjanju trdnih temeljev logike politike, kot so opredeljeni v pogodbi o EU, je povedal državni sekretar v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Bojan Suvorov.
V prihodnje naj bi večji poudarek dali doseganju rezultatov, osredotočanju na omejen nabor tematskih prioritet skladno s strategijo Evropa 2020, večji prepletenosti kohezijske politike s potrebnimi reformami, boljši usklajenosti med skladi ter poenostavitvam sistema izvedbe. Kot je pojasnil Suvorov, je Evropska komisija prepoznala potrebo po poenostavitvah. Kohezijska politika naj bi bila tako usmerjena v le še dva osnovna cilja - naložbe v rast in delovna mesta, za katere bo namenjenih 96,5 odstotka sredstev, in evropsko teritorialno sodelovanje s 3,5 odstotka sredstev.
Za Slovenijo je zelo pomemben predlog, v skladu s katerim bodo tudi regije, ki so bile doslej pod 75 odstotki povprečja bruto domačega proizvoda (BDP) EU, sedaj pa presegajo 90 odstotkov, kot je zahodna Slovenija, še vedno upravičene do najmanj dveh tretjin obstoječih sredstev. Zahodna Slovenija je trenutno nad 100 odstotki BDP EU, medtem ko vzhodna Slovenija tudi v prihodnje ne bo dosegala 75 odstotkov povprečnega BDP EU in bo še vedno upravičena do vse pomoči. Področja prometne, okoljske in informacijske infrastrukture so ključna za doseganje ciljev kohezijske politike, zato Slovenija težko sprejme argumente Evropske komisije, da se bodo manjkajoči prioritetni evropski infrastrukturni projekti lažje izvedli v okviru ločenega finančnega instrumenta.
Zadržani do prenosa
Slovenija je zato zelo zadržana do prenosa 10 milijard sredstev kohezijskega sklada v ta instrument. Kot je pojasnil namestnik direktorja v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Peter Wostner, ne verjamemo v osnoven argument Evropske komisije, da bi zaradi tega prišlo do izboljšanja rezultatov. Slovenija je sicer pripravila predlog 99 poenostavitev, ki se dotikajo vseh stopenj izvajanja kohezijske politike EU v obdobju naslednjega večletnega proračuna unije 2014-2020. Predlog, ki ga je minulo sredo predstavila v Bruslju, predstavlja enega od slovenskih prispevkov k pogajanjem za sprejem paketa zakonodajnih predlogov za obdobje 2014-2020.
Kot je pojasnil namestnik direktorja v službi vlade za razvoj in evropske zadeve Andrej Engelman, je paket zakonodajnih predlogov za ureditev kohezijske politike v prihodnjem večletnem proračunu eden od dveh najpomembnejših za Slovenijo, poleg kohezijske je to še kmetijska politika. Trenutno še vedno teče tehnična razprava o novem večletnem proračunu. Predvidoma do konca decembra bodo pripravljeni vsi pomembnejši dokumenti, politična pogajanja pa naj bi se začela približno sredi predsedovanja Danske v prvi polovici 2012. Politični dogovor bi lahko dosegli v drugi polovici 2012, možne pa so tudi zamude do leta 2013, je povedal Engelman.
