Agencija še ugotavlja, da se nekateri nezakoniti priseljenci znajdejo v položaju "pravne negotovosti", kadar pravne ali praktične ovire organom preprečijo izvršbo odločbe o njihovem vračanju, zato pogosto ne dobijo uradnega statusa in nimajo dostopa do osnovnih pravic.
"Nezakonite priseljence zaposlujemo kot poceni gospodinjske pomočnice, da nam čistijo domove. Jemo sadje in zelenjavo, ki jih naberejo. A kljub svojemu prispevku naši družbi se pogosto znajdejo pred zaprtimi vrati ali jih celo izženemo, kadar potrebujejo dostop do zdravstvene oskrbe ali izobraževanja ali iščejo pravico v primeru zlorab," je razmere ponazoril direktor agencije Morten Kjaerum. Poudaril je še, da človekove pravice pripadajo vsem ljudem. "In ljudje smo tudi, če nimamo potnega lista, vizuma ali dovoljenja za bivanje," je opozoril.
V poročilu je predlaganih več ukrepov, ki bi lahko pomagali izboljšati položaj nezakonitih priseljencev. Eden od njih je zagotovitev dostopa do potrebne zdravstvene oskrbe enako kot državljanom. Otroci ilegalnih migrantov bi morali imeti pravico do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja. Izvajalci zdravstvenih storitev in izobraževanja ter sodišča pa ne bi smeli biti obvezani, da prijavijo nezakonite migrante organom za priseljence.
Poleg tega organi pregona ne bi smeli izvajati operacij, ki neposredno odvračajo migrante od dostopanja do temeljnih pravic. Kot še predlaga poročilo, bi bilo tudi treba priznati vlogo nevladnih organizacij in sindikatov, ki nezakonitim migrantom pomagajo pri dostopu do zdravstvene oskrbe, izobraževanja in pravnega varstva, in jim zagotoviti podporo nacionalnih organov.
