Zagotovitev politične stabilnosti in sposobnosti odločanja je po Rehnovih besedah za Italijo "sine qua non" - nujen pogoj za vse ostalo, zmanjšanje javnega dolga in zagon gospodarske rasti.

V minulih dneh so obrestne mere na desetletne italijanske obveznice presegle sedem odstotkov, kar je bilo v primeru Grčije, Irske in Portugalske že nevzdržna raven, tako da so morale zaprositi za mednarodno finančno pomoč.

Na vprašanje, ali bo morala tudi Italija zaprositi za pomoč, je Rehn danes odgovoril, da država "zelo kratkoročno" lahko prenese vse večje pritiske finančnih trgov.

Komisar je ob tem pojasnil, da je povprečna ročnost italijanskih obveznic sedem let ter da bi vztrajna rast obrestnih mer za eno odstotno točko Italijo v prihodnjem letu stala le 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2013 pa 0,4 odstotka BDP.

Čeprav kratkoročen vpliv rasti obrestnih mer na državne obveznice po Rehnovih besedah ni "tako dramatičen", pa bi to lahko imelo srednjeročno bistven vpliv na pogoje financiranja ter s tem na rast in realno gospodarstvo.

Poleg tega je Rehn danes podal prvo oceno ukrepov za zmanjšanje ogromnega javnega dolga in izvedbo strukturnih reform, ki jih je napovedala Italija.

Poudaril je, da ukrepi niso dovolj podrobno pojasnjeni, kar pomeni precej resno tveganje za njihovo izvedbo, in izrazil pričakovanje, da bo iz Rima kmalu dobil podrobne odgovor na svojih 39 vprašanj glede italijanskih zavez.

Komisar je konkretno kritiziral dejstvo, da v ukrepih, ki jih je napovedala Italija, ni nekaterih pomembnih elementov, kot je preusmeritev fiskalnega bremena z delavcev na potrošnjo in nepremičnine.

Italija pospešeno išče rešitev za izhod iz politične krize

V Italiji se po napovedi premiera Silvia Berlusconija, da bo odstopil, nadaljuje iskanje rešitve za politično krizo, v kateri se je država znašla, potem ko je vlada v parlamentu izgubila absolutno večino. Predsednik Giorgio Napolitano je v sredo dejal, da bo Italija bodisi dobila novo vlado bodisi bo prišlo do predčasnih volitev.

Napolitano je v luči politične in finančne krize, ki vse bolj grozi Italiji, napovedal hitro ukrepanje. Prepričan je, da mora Italija storiti vse, da bi si kot država povrnila zaupanje v svoje kreditne institucije in finance. Sprejetje gospodarskih reform, ki jih od globoko zadolžene Italije pričakuje EU, je zato po njegovih besedah "le vprašanje dni".

Predsednik je v sredo zvečer imenoval ekonomista in nekdanjega evropskega komisarja Maria Montija za dosmrtnega senatorja, kar bi po ocenah političnih opazovalcev lahko pomenilo, da bi 68-letni Monti postal premier prehodne vlade, ki bi po odstopu Berlusconija vodila državo.

Berlusconi je sicer v sredo napovedal, da namerava odstopiti do konca meseca oziroma šele, ko bo parlament potrdil zakon o stabilnosti, ki predvideva za Italijo nujne varčevalne ukrepe.

Da je sprejetje protikriznih ukrepov nujno, so v Italiji sprevideli potem, ko so donosi desetletnih italijanskih državnih obveznic dosegli že 7,35 odstotka in tako močno presegli psihološko mejo sedmih odstotkov, ki je "pokopala" Irsko, Grčijo in Portugalsko.

Vodje poslanskih skupin vladajočih in opozicijskih strank so se že sporazumeli, da bosta oba domova parlamenta načrtovani zakon o stabilnosti sprejela najkasneje do ponedeljka. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa bi se to lahko zgodilo celo že prej - že do sobote zvečer.