Svet ECB je prav tako znižal obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki bosta po novem pri 2,0 oz. 0,5 odstotka. Večina analitikov znižanja obrestne mere ni pričakovala, le majhen delež pa jih je ocenjeval, da je v luči močne upočasnitve gospodarskega okrevanja v območju evra mogoča tovrstna odločitev osrednje denarne ustanove območja skupne valute.

Draghi je v uvodni predstavitvi stališča Sveta ECB zatrdil, da bo trenutna napetost na finančnih trgih v drugi polovici leta in v naslednjem letu najverjetneje zavrla dinamiko gospodarske rasti v območju evra. "Glede gospodarskih obetov še naprej obstajajo posebno visoka raven negotovosti in okrepljena tveganja za poslabšanje razmer," je bil jasen Italijan.

Ker so se nekatera izmed teh tveganj glede na statistične podatke in raziskave gospodarskega razpoloženja že začela uresničevati, bo ECB po Draghijevih besedah prihodnji mesec najverjetneje precej znižala napoved gospodarske rasti za prihodnje leto. Omenil je tudi možnost mile recesije proti koncu letošnjega leta.

Brez pričakovanj dezinflacije

V tem okviru ECB zato pričakuje, da bo trenutna povišana inflacija, ki je bila oktobra v območju evra na letni ravni pri treh odstotkih, nad srednjeročnim ciljem ECB ostala še nekaj mesecev, a se že prihodnje leto znižala pod dva odstotka. Draghi ne pričakuje dezinflacije oziroma večmesečnega obdobja padanja cen, dolgoročno pa so inflacijska pričakovanja po njegovih besedah trdno zasidrana na ciljni ravni, ki je blizu a malenkost pod dvema odstotkoma.

Današnje znižanje obrestne mere tako ne vpliva na inflacijo in je povsem v skladu s cenovno stabilnostjo. Kot pravi Draghi, bo umirjanje gospodarskega cikla samo po sebi zadušilo inflacijo. Novi prvi mož ECB sicer ni želel potrditi, da je trenutna raven obrestnih mer ustrezna, kar v žargonu banke pomeni, da sprememb na kratki rok ni pričakovati. Ponovil je le, da se ECB ne zavezuje vnaprej. Iz njegovih besed je tako moč razbrati, da novo znižanje cene obrestne mere v prihodnosti ni izključeno.

V Frankfurtu so v času finančne in gospodarske krize posegli po številnih izrednih ukrepih za stabilizacijo razmer v evropskem finančnem sistemu in za umiritev položaja na finančnih trgih, ko gre za dolžniške težave nekaterih članic območja evra. Analitiki so bili tako pozorni tudi na Draghijeve signale glede nadaljnjega ukrepanja banke pri reševanju dolžniških težav v območju evra.

Braniti stabilnost evra

Številni poznavalci menijo, da bo morala ECB še nekaj časa s svojim delovanjem braniti stabilnost evra, vključno z odkupovanjem državnih obveznic ranljivih članic evrskega območja, saj bo minilo še nekaj časa, preden bo lahko okrepljeni sklad za zaščito evra (EFSF) dokončno začel na polno izvajati svoj razširjen mandat.

ECB je s tem odkupovanjem poleti vsaj za kratek čas znižala ceno zadolževanja Italije in Španije na bolj vzdržno raven ter tako preprečila širitev dolžniške krize na obe veliki gospodarstvi. V zadnjih dneh je predvsem cena zadolževanja Italije znova poskočila in se približala nevzdržni ravni

Prvi mož ECB je v zvezi s tem ponovil, da je program odkupa državnih obveznic začasen ukrep, ki je omejen v obsegu in upravičen za zagotavljanje ustreznega prenosa denarne politike. Zatrdil je tudi, da ECB nihče ne sili v izvajanje tega ukrepa in da v Frankfurtu delujejo v skladu s svojo neodvisnostjo.

Italijan je bil sicer v odgovorih na številna vprašanja glede izvajanja tega programa povsem jasen. Kot je dejal, je pristojnost za ohranjanje javnofinančne stabilnosti in ustrezne cene zadolževanja pri državah samih. "Nesmiselno je pričakovati, da bi bilo moč ceno zadolževanja za daljše obdobje znižati z zunanjimi posegi," je dodal.

Novinarje je tudi vprašal, ali res menijo, da bi bila vloga ECB kot rešitelja članic območja evra na zadnji ravni jamstvo za ohranitev enotnosti evra. Po njegovih besedah se je treba zanesti na sposobnosti držav, da na gospodarske in fiskalne izzive odgovorijo s pravo mešanico strukturnih reform in varčevalnih ukrepov.