Kot je zatrdil Pahor, vlada mehanizem pomoči Grčiji podpira zaradi zagotavljanja stabilnosti območja evra, v katerem je Slovenija prepoznala svoje vitalne interese, obenem pa se je članstvo v območju evra izkazalo za zelo pomembno za lažji in uspešnejši prehod skozi finančno in gospodarsko krizo.

Vlada se je tako za podporo finančni pomoči Grčiji odločila zato, ker so v območju evra ključni slovenski izvozni trgi in bi bila destabilizacija območja skupne valute še posebej huda za malo in odprto gospodarstvo, kot je slovensko.

Slovenija bo sicer v okviru mehanizma znotraj deleža evroskupine prispevala 0,48 odstotka skupne vrednosti, ki znaša do 80 milijard evrov, tako da bo slovenski delež znašal do okoli 387 milijonov evrov, od tega letos 145 milijonov evrov.

Slovensko sodelovanje ni brezpogojno

Po temeljitem pretresu tega vprašanja pa je vlada danes sprejela odločitev, da slovensko sodelovanje v mehanizmu ni brezpogojno. Vlada namreč glede na dosedanje izkušnje o delovanju območja evra ugotavlja, da se pravila iz pakta o stabilnosti in rasti niso dosledno spoštovala, zato bo Pahor na petkovem vrhu evroskupine v Bruslju, če mu bosta danes zeleno luč podelila še odbora DZ za finance in monetarno politiko ter za zadeve EU, zahteval več reformnih ukrepov.

Zahteval bo, da se zaostri nadzor nad izpolnjevanjem pakta o stabilnosti in rasti, še posebej v državah z izrazito povečanim primanjkljajem in dolgom, pri čemer je zagotovil, da Slovenija ni v tej skupini.

Zahteval bo tudi takojšnje institucionalne spremembe v območju evra, ki naj bi poleg jasnih določil glede vstopa novih članic v evrsko območje, vključeval tudi mehanizme izključitve v primeru hujših kršitev pravil. Zahteval bo tudi večjo usklajenost fiskalnih politik, s poudarkom na posrednih davkih in bolj čvrste mehanizme za ohranitev stabilnosti evra v času kriz.

Pahor je namreč prepričan, da je evro pomemben element razvoja le, če je stabilen in tako opravlja svojo funkcijo.

Del posojila iz vlog, ki jih ima država v slovenskih bankah

Vlada je sicer danes sprejela priporočila, da se del posojil Grčiji pokriva iz vlog, ki jih ima država v slovenskih bankah. Teh naj bi bilo skupaj za 1,8 milijarde evrov, zanje pa se je država z izdajami obveznic že zadolžila na kapitalskih trgih. Novega zadolževanja na finančnih trgih vlada trenutno ne predvideva.

V vsakem primeru mora biti po Križaničevih besedah neto učinek posojil Grčiji pozitiven za javne finance, razlika med obrestno mero, po kateri je Slovenija vire pridobila, in tisto, po kateri jih bo namenila Grčiji, pa bo okoli odstotne točke.

Križanič pričakuje, da bo Grčija posojila vrnila, rok za vračilo pa naj bi znašal okoli sedem let. Finančni minister pričakuje tudi, da se bodo v sanacijo grškega javnega dolga aktivno vključile tudi zasebne banke, saj so same precej izpostavljene.

Grški parlament potrdil paket varčevalnih in reformnih ukrepov

Grški parlament je danes potrdil paket ostrih varčevalnih ukrepov in korenitih fiskalnih ter strukturnih reform za izhod iz dolžniške krize in zagotovitev vzdržnega gospodarskega razvoja. Tako grški premier George Papandreu kot finančni minister George Papakonstantinu sta pred glasovanjem povedala, da Grčija druge možnosti kot boleče reforme nima.

Za paket ukrepov je glasovala velika večina poslancev vladajoče socialistične stranke, ki imajo s 160 člani v 300-članskem parlamentu udobno večino. Trije poslanci vladajoče stranke so se kljub vsemu vzdržali. Do glasovanja je prišlo po večurni razpravi, poslanci pa so glasovali javno in poimensko.