Evropska komisija je ocene danes predstavila članom parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), katerega članica je tudi Fajonova, sicer poročevalka o vizumski liberalizaciji za Srbijo, Makedonijo in Črno goro.
Sicer zelo tehnične ocene komisije kažejo, da BiH popolnoma izpolnjuje merila v treh od štirih ocenjevanih sklopih, Albanija pa v dveh. Tudi v preostalih sklopih državi v glavnem izpolnjujeta pogoje za odpravo vizumov, a nekatera manjša vprašanja ostajajo odprta.
Po analizi ocen komisije, ki jo je pripravil inštitut European Stability Initiative, sta državi na vizumsko liberalizacijo že sedaj pripravljeni celo bolje, kot sta bili Srbija in Črna gora julija lani, ko je komisija zanju že priporočila odpravo vizumov.
Fajonova je danes menila, da bi bilo treba ocene za BiH in Albanijo obravnavati enako kot lani ocene za Srbijo in Črno goro. "Sedaj si je treba z vsemi močmi prizadevati za odpravo vizumov v obeh državah v zelo bližnji prihodnosti," je pozvala.
Vendar pa postopki za ta korak in navedbe virov pri EU, da se nekaterim državam članicam pri tem nikamor ne mudi, postavljajo pod vprašaj uresničljivost želje Slovenije in skupine drugih članic unije, da bi BiH odpravo vizumov dočakala še pred parlamentarnimi volitvami 2. oktobra.
Evropska komisija je ocene pripravljenosti BiH in Albanije na odpravo vizumov poslala vsem državam članicam in sedaj čaka na njihove odzive, na podlagi katerih bo pripravila zakonodajni predlog. To naj bi storila 2. junija, ko bo sicer v Sarajevu konferenca EU in Zahodnega Balkana.
Komisija naj bi nato julija v državi poslala še dodatne evalvacijske misije in nato naj bi o tem odločal Evropski parlament, predvidoma septembra. Bistveno pa bo, kako hitro bodo odločitev sprejele države članice. Predvidoma bodo namreč o tem odločili notranji ministri, ki so glede teh vprašanj zelo previdni.
Fajonova je sicer danes oblasti v BiH in Albaniji opozorila, da je hitrost procesa v njihovih rokah in da morajo zagotoviti pravočasno izpolnitev še zadnjih pogojev. Po drugi strani pa je opozorila tudi na zavezo Evropskega parlamenta in Sveta, da bosta odpravo vizumov za BiH in Albanijo obravnavala "kot nujno zadevo".
Slovenija si že vseskozi močno prizadeva za odpravo vizumov za BiH in Albanijo še pred oktobrskimi volitvami v BiH, češ da bi to spodbudilo proevropsko ozračje v državi in preprečilo odločanje o politični prihodnosti države pod vplivom frustracij zaradi neodločnosti EU.
Vendar pa viri pri EU opozarjajo, da so nekatere države do hitenja s to odločitvijo zadržane. Med najbolj previdnimi se omenjajo Nemčija, Avstrija, Francija, Nizozemska in Belgija, ki je imela v začetku leta težave z izrazitim povečanjem števila prošenj za azil Albancev iz Makedonije in Srbije, ki sta odpravo vizumov skupaj s Črno goro dočakali decembra lani.
Čeprav obstaja močna želja nekaterih v EU, da bi BiH in Albanija odpravo vizumov dočakali zgodaj jeseni, je tako po navedbah virov pri EU vendarle bolj realistično pričakovati, da se bo to zgodilo konec leta in da bosta na junijski konferenci v Sarajevu dobili močno spodbudo, morda tudi s ciljnim datumom za ta korak.
