Evropsko komisijo, ki je pozvala k razveljavitvi prepovedi uporabe in prodaje gensko spremenjene koruze v Avstriji in na Madžarskem, so danes podprle le štiri države članice: Velika Britanija, Finska, Nizozemska in Švedska. Vse druge pa so prepoved uporabe in prodaje Monsantove koruze MON810 na Madžarskem ter Bayerjeve T25 v Avstriji podprle.

"Ta današnja odločitev je pomembna, ker pomeni, da se država članica lahko zaščiti, če meni, da nek gensko spremenjeni proizvod škodi okolju in zdravju ljudi, in ji ni treba avtomatično izvajati odločitve na ravni EU v domačem pravu," je pojasnil minister Erjavec. "Tukaj je Slovenija konservativna in previdna, kar se mi zdi prav," je poudaril.

Področje gensko spremenjene prehrane v Sloveniji še ni urejeno

Ob tem velja spomniti, da Slovenija zakona o gensko spremenjenih organizmih še ni sprejela, med drugim tudi zato, ker še ni usklajen s pravili EU. "Razprave doma še tečejo in so zelo naporne. To je res ena visoka znanost," je sprejemanje slovenskega zakona danes komentiral minister Erjavec.

"Vse se nanaša na to, ali dejansko gensko spremenjeni organizmi lahko vplivajo na zdravje ljudi in na okolje. Teh raziskav ni, v eni generaciji je tudi zelo težko narediti raziskavo, to je zadeva več generacij, šele potem se lahko vidi, ali ima vpliv ali ne," je pojasnil minister, ki je osebno prepričan, da poseganje v genetika ima določene vplive na zdravje in okolje.

Evropska komisija je "vzela na znanje glasovanje držav članic", a hkrati poudarila, da se mora nadaljevati pritisk na Avstrijo in Madžarsko, naj razveljavita prepoved uporabe in prodaje gensko spremenjene koruze. Če znanost pravi, da ni dokazov, da je proizvod nevaren, potem ni razlogov za drugačno ukrepanje, menijo v Komisiji.

Greenpeace: Katerega dela "ne" Komisija ne razume?

Greenpeace pa je današnje glasovanje pozdravil kot "zmago za okolje, kmetovalce in potrošnike ter veliko sramoto za Evropsko komisijo". "Države članice EU so že četrtič zavrnile predlog Komisije za odpravo nacionalnih prepovedi gensko spremenjenih organizmov. Katerega dela tega 'ne' Komisija ne razume?" je dejal predstavnik Greenpeacea Marco Contiero.

"Zaščita okolja in zdravja bi vedno morala imeti prednost pred finančnimi interesi peščice podjetij," je poudaril.