"Potrdimo lahko, da smo dobili prošnjo za podaljšanje roka za en mesec," so povedali v tiskovnem predstavništvu komisarja za promet Antonia Tajanija. "Situacijo še analiziramo in končna odločitev še ni bila sprejeta," so poudarili v odgovoru na vprašanje, ali bo komisija ugodila prošnji Slovenije.Premier Janša je na novinarski konferenci po seji vlade glede opomina Evropske komisije Sloveniji glede vinjet dejal, "da bo skoraj zagotovo potrebno uvesti vinjete za krajši čas", ne le letne in polletne.

Komisija je Slovenijo 2. oktobra opozorila, da z veljavnim sistemom vinjet nepravično obravnava tuje državljane, ki slovenske avtoceste uporabljajo le občasno. Presodila je namreč, da so ti zaradi nesorazmernih cestnin za tranzit ali kratkotrajno uporabo avtocest v slabšem položaju kot Slovenci.

Slovenija ima po prejemu prvega opomina po pravilih mesec dni časa za odziv, s čimer bi bil rok za odgovor Slovenije predvidoma enkrat v začetku novembra. Ljubljana je sedaj Bruselj glede na povolilno obdobje in menjavo vlad zaprosila za podaljšanje roka na dva meseca.

Bruselj enkrat že zavrnil podaljšanje

Državni sekretar na ministrstvu za promet Peter Verlič je ob prejemu opomina pojasnil, da bi bilo podaljšanje po njegovem mnenju korektno do nove vlade, a če v Bruslju prošnji ne bodo ugodili, bo vlada to spoštovala. V Bruslju so sicer že takrat povedali, da takšno podaljšanje ni mogoče.

S tem prvim pisnim opominom zaradi kršenja pravnega reda EU, ki ga bo dobila Slovenija, se začne vsak postopek komisije proti državi članici zaradi nespoštovanja evropskih pravil. Komisija nato odgovor preuči in če ni "zadovoljiv", postopek nadaljuje z drugim opominom, imenovanim obrazloženo mnenje, kar se običajno zgodi v obdobju od štirih do šestih mesecev.

Po mnenju Bruslja bi bil sicer zadovoljiv odgovor uvedba vinjet za deset ali sedem dni. V skrajnem primeru se lahko primer sicer konča tudi na Sodišču Evropskih skupnosti.

Slovenija je uvedbo vinjet ves čas branila z argumenti, da ta ukrep nikakor ne diskriminira na podlagi državljanstva, da ne omejuje prostega pretoka oseb v okviru notranjega trga EU ter da ne vpliva na možnost dostopa tujih državljanov na trge drugih držav članic in ne more preprečiti niti omejiti dostopa na ozemlje Slovenije ali gibanja po ozemlju notranjega trga. Poleg tega Slovenija poudarja tudi pozitivne učinke uvedbe vinjet pri zagotavljanju večje pretočnosti, skrajšanju vrst na cestninskih postajah, zmanjšanju prometa na stranskih cestah idr.

Slovenija ostaja pri svojem stališču

"Slovenija bo pri svojem stališču ostala, razen če ne bodo prišli kakšni drugi argumenti," je v odzivu na opomin komisije pojasnil Verlič, državni sekretar na ministrstvu za promet pod okriljem odhajajoče vlade.

Svetovalec predsednika SD za promet in pomorstvo Patrick Vlačič, ki se omenja kot morebitni novi prometni minister, pa je tedaj poudaril, da so v SD uvedbi sedanjega sistema vinjet v preteklosti nasprotovali prav zaradi pričakovane odločitve komisije. "Potem ko je v preteklosti Avstrija morala uvesti vinjete za krajši čas, je bilo naivno pričakovati, da Sloveniji tega ne bo treba," je tedaj dejal Vlačič.

Ponovno spreminjanje cestninskega sistema bi bilo do državljanov neodgovorno, je tedaj še povedal Vlačič in ocenil, da bo treba zadevo najprej politično presoditi, kakšen naj bo odziv, nato pa še ekonomsko oceniti, z ustreznimi izračuni. "Potrebno bo narediti ekonomski model, ki bo vzdržen," je poudaril član predsedstva SD.

Slovenija je s 1. julijem uvedla vinjete za osebna vozila, medtem ko za tovorni promet še naprej velja plačevanje cestnin glede na prevoženo razdaljo. Letos je mogoče za 35 evrov kupiti le polletno vinjeto, naslednje leto pa tudi enoletno vinjeto za 55 evrov. Vinjete naj bi bile sicer le začasen ukrep, do uvedbe satelitskega cestninjenja, ki pa naj ne bi bilo vzpostavljeno pred letom 2010.