Nova Ljubljanska banka (NLB) mora po ministrovih besedah "pokazati nekoliko več dinamike pri obvladovanju kreditov, ki se ne servisirajo redno". Pri tem ima NLB po Križaničevem mnenju v primerjavi z Novo kreditno banko Maribor (NKBM) "še rezerve".

Usklajena dokapitalizacija sistemsko pomembnih evropskih bank, med njimi tudi NLB, ki je bila načelno dogovorjena konec oktobra, je bila po Križaničevih besedah danes tema, ki so se ji finančni ministri EU najbolj posvetili. Voditelji EU so se oktobra dogovorili, da bodo morale sistemske banke do konca junija prihodnje leto delež najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) zvišati na devet odstotkov, za kar naj bi po prvotnih ocenah potrebovale okoli 106 milijard evrov; NLB 297 milijonov evrov.

"Pričakuje se, da bo ta potekala pretežno preko privatnega sektorja, in pričakuje se, da zahteve po večjem količniku, tako imenovanem devetodstotnem Core Tier 1, najbolj kvalitetnem kapitalu, ne bodo vodile v zmanjševanje kreditne aktivnosti - to, kar se sicer sedaj v Sloveniji godi," je dejal minister. Regulatorji bodo po njegovih besedah spodbudili finančni sektor z različnimi vzvodi, tako da se bo ta na zahtevo po dokapitalizaciji odzval z dodatnim kapitalom, ne pa z zmanjševanjem kreditne aktivnosti. To je po ministrovih besedah tudi glavni sklep z današnjega zasedanja.

Kako iz začaranega kroga?

Tudi evropski komisar za notranji trg Michel Barnier je po koncu zasedanja poudaril, da si unija prizadeva za vzpostavitev mehanizma, ki bo zagotovil posojanje med bankami in preprečil nov kreditni krč. "Usklajen evropski pristop do teh zagotovil in določena stopnja vzajemnosti pri ponujenih zagotovilih je nujna, da bomo uspeli najti pot iz začaranega kroga krhkih bank in držav v težavah," je dejal Barnier.

V povezavi z oceno Evropske agencije za nadzor v bančnem sektorju (Eba), da bo NLB potrebovala 297 milijonov evrov, je slovenski minister danes dejal, da se pripravlja ponovna ocena, ki bo še nekoliko spremenjena, tako da bo ta pokazala, kolikšna dokapitalizacija bo potrebna. Minister ni želel biti konkretnejši glede načina dokapitalizacije, češ da se s tem ukvarja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Za finančno ministrstvo je po njegovih besedah ključno, da se ne povečuje primanjkljaja in da se državni lastniški delež v banki ne zniža.

Minister je še povedal, da kriza območja evra in Evrope v celoti ter nakazujoča se kriza širše v svetu očitno dobiva politične konotacije, a da je treba sprejemati odločitve, ki bodo zagotovile varnost poslovanja in po možnosti povratek gospodarske rasti. Eden od treh ključnih elementov pri reševanju evra je poleg utrditve bank in pomoči Grčiji tudi okrepitev posojilne sposobnosti sklada za zagotavljanje finančne stabilnosti (EFSF) s 440 na 1000 milijard evrov, o čemer je v ponedeljek razpravljala evrska skupina.