Janković je že pred volitvami na zboru etažnih lastnikov v stanovanjski soseski BS3 dejal, da mora mesto plačati svojo napako in da se bo poskušal z Gipossom poravnati v stotih dneh, če bo treba, tudi plačati milijardo tolarjev. V Gipossu, ki ga vodi Davorin Faganel, so dejali, da o poravnavi ne vedo ničesar, če se bodo o tem s kom pogovarjali, "to ne bodo mediji, ampak občina", so dodali v Gipossu.
Ljubljanski župan o podrobnostih predloga poravnave, ki so ga na Mestni občini Ljubljana (MOL) pripravili, ni želel govoriti. Tako je v tančico skrivnosti ostala ovita tudi cena poravnave.
Poravnava bi bila nehigienična
Tej nasprotujejo etažni lastniki v BS3. "Skrajno nehigienično bi bilo, če bi Giposs kot investitor soseske dobil denar, ker ni opravil svojih pogodbenih obveznosti," je povedala Andreja Schulz. Predsednica sveta koordinacij BS3 še vedno vztraja, da si je Giposs nezakonito prilastil zemljišča stanovalcev in jih prodal Bojanu Gjuri iz podjetja Video Art, ki želi v BS3 zgraditi šest podzemnih garažnih hiš. Schulzeva Gjurovim načrtom ne nasprotuje, saj stanovalci garaže potrebujejo, vendar se zaradi tega ne bodo odrekli parkiriščem, ki so jih plačali ob nakupu stanovanja.
Igor Bambič, predsednik četrtne skupnosti Šiška, kjer imajo veliko težav z Gipossom, je bil poravnavi bolj naklonjen. "Če bo Šiško rešila pred divjo privatizacijo, je poravnava dobrodošla," je pojasnil Bambič. "Najslabše bi bilo dolgotrajno pravdanje, ki bi oviralo razvoj Šiške. Že sedaj nekateri stanovalci niso mogli dobiti novega optičnega kabla, ker bi moral Gratel za gradnjo omrežja Gipossu plačati ogromno odškodnino," je le o eni od številnih težav potarnal Bambič.
O poravnavi je razmišljala že simšičeva
O morebitni poravnavi z Gipossom se je glasneje začelo govoriti že v času županovanja Danice Simšič, ki naj bi zaradi tega odvetnika Roka Korena, ki zastopa tudi stanovalce BS3, zamenjala z Miho Šipcem. Zadnji morebitne poravnave ni želel komentirati, saj pri njej, kot pravi, ne sodeluje. Prav tako si ni upal napovedati, kako naj bi se končale številne pravde med Gipossom in MOL. Trenutno je v boljšem položaju občina, saj je okrajno sodišče junija odločilo, da današnji Giposs ni pravni naslednik nekdanjega gradbenega podjetja in zato ne more razpolagati z zemljišči v Stanežičah. Julija je višje sodišče delno ugodilo pritožbi stanovalcev BS3, ki so zahtevali, da pogodbo med Gipossom in Gjuro razglasi za nično, in zadevo ponovno predalo okrajnemu sodišču.
