Konec tedna bo v mednarodni konkurenci tekmovala zadnjič za sklepni tekmi sezone svetovnega pokala v Kranju, zares zadnjič pa se bo v težavnosti pomerila na zadnji tekmi državnega prvenstva v Škofji Loki.
"Prvič sem na tekmi tekmovala prav v Škofji Loki. To je bilo daljnega decembra leta 1990. Prav je, da bo na istem prizorišču tudi zadnja tekma. Tudi Kranj, kjer se bom poslovila od mednarodne scene, je prava lokacija. A nočem preveč razmišljati o koncu. Ko sem pred dnevi videla, kako je šlo na jok Andreji Koblar, sem se kar zjokala. Mislim, da tudi v Kranju ne bom mogla zadržati solza. Vem pa, da je moja odločitev dokončna. Nikoli se nisem šla športa na pol," je pojasnila Martina Čufar.
Mojstrančanka je z svojimi izjemnimi uspehi na tekmah svetovnega pokala in velikih tekmovanjih v športnem plezanju v Sloveniji naredila pravo revolucijo. Sledile so ji številne plezalke, ki so jo imele za vzornico, in se na račun Čufarjeve povzpele v svetovni vrh. Slovenske plezalke so namreč zadnja leta med najboljšimi na svetu, letos so celo najboljše.
"Že lani sem resno razmišljala, da bi končala kariero. A želela sem se posloviti v lepši luči. Velika želja je bila, da bi se še kdaj uvrstila na zmagovalni oder. Začela sem sodelovati s trenerjem Alešem Jensterlom in skupaj z Natalijo Gros smo veliko trenirali. Toda na tekmah mi ni šlo. Baterije so se v vseh letih verjetno spraznile. Ko sem se zjutraj zbudila, sem si rekla: 'A že spet je tekma?' Nekoč sem si dejala: 'Super, tekma je.' In tu je glavna razlika. Če bi še dosegala vrhunske rezultate, bi verjetno še vztrajala, tako pa je čas za slovo," se zaveda nekdanja svetovna prvakinja v športnem plezanju, ki bi imela bržčas v svoji vitrini tudi kakšno olimpijsko kolajno, če bi športno plezanje spadalo med olimpijske športe.
Od plezanja se Martina Čufar, ki bo januarja stara 30 let, ne bo popolnoma poslovila. Vedno je uživala v naravi - v skali, kot pravijo plezalci. In še naprej je povezana z naravo in še veliko bo plezala po skalah. Želi se preizkusiti tudi v drugih načinih plezanja, zato bo kmalu odpotovala v ZDA, kjer se bo soočila s plezanjem v razpokah (t. im. poči). Uživa v dolgih smereh in na visoki višini nad tlemi. Veseli jo tudi delo z mladimi. Izzivov ima torej uslužbenka Slovenske vojske več kot dovolj.
