Skladno s trendi v Evropi, za katerimi NUK po mnenju Zorana Krstulovića, vodje projekta, ne zaostaja, bo vedno več gradiva dostopnega na spletu. Pri tem je treba biti pozoren na avtorske pravice, saj se lahko v Digitalni knjižnici Slovenije gradivo objavi šele 70 let po smrti avtorja.
Do sedaj so bili projekti digitalizacije gradiva manjši, med večjimi je bila digitalizacija izvodov Ljubljanskega zvona ter revije Dom in svet. "Masovna digitalizacija se torej šele začenja. Pri tem je treba zelo paziti na stare dragocene izvode," je opozoril Krstulović. Podjetja, ki jih izbirajo na razpisu, morajo imeti dovolj dobro opremo za skeniranje starega knjižničnega gradiva. Pri skeniranju se namreč stari izvodi ne smejo pregreti, knjig ne smejo preveč odpirati, paziti je treba na vezavo in platnice. "Poleg tega je treba paziti, da je gradivo v obliki, ki je uporabniku prijazno. Da ga lahko hitro najdejo in naložijo na računalnik," pravi Krstulović.
Pri digitalizaciji knjižničnega gradiva pa osrednji problem, v nasprotju z drugimi projekti, ni denar. "Manjka nam kadra. Za to potrebujemo informatike, saj je delo predvsem za računalničarje. Zaradi uredbe glede zaposlovanja v državnem sektorju ne moremo zaposlovati novih ljudi, celo tistih, ki se upokojijo, ne nadomeščamo."
Nekatere knjižnice, na primer na Ptuju in v Kopru, so se lotile skeniranja predvsem lokalnih časopisov.
V Digitalni knjižnici Slovenije je dostopnega vedno več gradiva iz NUK.