Med njimi so šestsedežnica z ogrevanimi sedeži na Starem vrhu, ki bo zamenjala dvosedežnico in skrajšala čakalne vrste predvsem na večerni smuki, na Soriški planini pa bo začela obratovati nova dvosedežnica Lajnar, ki bo smučarje s parkirišča popeljala na vrh smučišča. Na Krvavcu je novost šestsedežnica Vrh Krvavca, na smučarskem poligonu v Mariboru in na Ivarčko-Ošvenu pod Uršljo goro se lahko pohvalijo z novima štirisedežnicama, na Kopah pa so najdaljšo vlečnico v Evropi prav tako zamenjali s štirisedežnico.
NAJBOLJ ZASOLJENA JE KRANJSKA GORA
Stalnica, ki vsako leto pričaka smučarje, so tudi višje cene vozovnic. Te so najbolj zasoljene v Kranjski Gori, kjer bodo odrasli smučarji v sezoni za dnevno karto odšteli 6710 tolarjev ali kar dobrih enajst odstotkov več kot lani. Na drugem mestu cenovne lestvice je Mariborsko Pohorje (6230 tolarjev), na tretjem pa Rogla in Krvavec, ki sta prav tako dosegla magično mejo šest tisočakov za en dan smučanja. Žičničarji podražitve opravičujejo z draženjem električne energije, nekateri med njimi so cene spremenili (navzgor, seveda) le zaradi preračunavanja in zaokroževanja v evre, v vsakem primeru pa se splača pohiteti in si v predprodaji, ki se je že začela, zagotoviti precej cenejše smučarske vozovnice.
Slovenske žičniške naprave so lansko zimo, ki je bila zelo bogata s snegom, prepeljale dva milijona smučarjev, cilj letošnje pa je, kot pravi sekretar združenja žičničarjev Dušan Božičnik, ta delež povečati za deset odstotkov. Vendar Gorazd Bedrač, vodja oddelka za žičnice na ministrstvu za promet, meni, da bi v tem pogledu morali imeti veliko bolj smele načrte. "Sedežnica mora biti zasedena povprečno 40-odstotno, in to sto dni na leto, sicer obratuje z izgubo. Če ima žičničar botra, ki mu izgubo pokriva, tega niti ne čuti, sicer si je treba postaviti trženjski cilj: če se hočemo približati izkoriščenosti žičnic, ki bo zagotavljala dobiček, mora biti naš cilj štiri milijone smučarskih dni oziroma štiri milijone smučarjev. Za to pa moramo še marsikaj postoriti, kajti to pomeni povprečno 40.000 smučarjev na dan ali 20.000 več kot doslej," utemeljuje Bedrač svojo trditev.
ITALIJANI ZAKLENILI BLAGAJNO
Italijansko podjetje Dr. Schaer, ki je večinski lastnik smučišča Golte, je tam lani postavilo novo dvosedežnico, letos pa ne bo bistvenih novosti. Ernest Kovač, direktor tega smučarskega središča, pojasnjuje, da so tuji lastniki potegnili naložbeno ročno zavoro. "Rekli so, da se mora naš center začeti razvijati z lastno akumulacijo, kar je tudi prav. Pri načrtovanju, dolgoročnih naložbah in vizijah so zato postali malce konservativni," ugotavlja Kovač. Nobena skrivnost tudi ni, da si želijo Italijani prodati Golte, izkupiček od prodaje pa naj bi znova naložili v slovenski turizem, in sicer v hotele ali terme.
Tudi na Voglu, pravi direktor Tomaž Šumi, letos še ne bo novih naprav, pridobivajo pa dokumentacijo za nadomestno gradnjo dveh žičnic (Brunarica in Orlove glave), ki se je bodo predvidoma lotili za prihodnjo zimo. Po drugi strani pa Srečko Jesenšek, direktor smučišč na Mariborskem Pohorju, niza njihove pridobitve: nova štirisedežnica na Snežnem stadionu, nov wellness center s fitnesom na vrhu Pohorja, novo apartmajsko naselje…
VELIKA PLANINA JE POVSEM "NA PODNU"
Srečko Retuznik, direktor smučarskega centra Rogla, pravi, da so naložbeni denar letos usmerili na Krvavec, katerega lastniki so že dve leti. "To je bila modra odločitev," je prepričan Retuznik, "saj je z enotno vozovnico mogoče smučati tako na Rogli kot na Krvavcu (sezonska vozovnica stane v predprodaji 70.000 tolarjev), imamo skupne nekatere službe, skupno cenovno politiko…" Unior Turizem je na Krvavcu letos po dolgih letih zgradil novo žičnico (štirisedežnico Vrh Krvavca), kar jih bo stalo štiri milijone evrov.
Zgolj o preživetju, ne o naložbah, pa razmišljajo na Veliki planini. Po nekaj klavrnih poskusih, kako oživiti tamkajšnja smučišča, je v ta zahtevni zalogaj letos ugriznil Velenjčan Marjan Skornišek, ki se je dvajset let kalil na Golteh in pet let na Celjski koči. "Bojim se tega izziva, kajti Velika planina je povsem 'na podnu': ni prenočišč, ni spodobne restavracije, vlečnice so stale pet let, sedežnica dve leti, od letošnje pomladi ne dela niti gondola…" opisuje Skornišek razmere na Veliki planini, katere stoodstotna lastnica je občina Kamnik, ki pa bi se tega lastništva rada znebila. O prodaji se po Skorniškovih besedah pogovarja s tujim partnerjem, sam pa je prepričan, da bi bilo bolje, če bi ostala v slovenski lasti. Dolgoročnih načrtov na Veliki planini nimajo: njihov edini cilj je za zdaj izpeljati letošnjo sezono. Do 15. decembra naj bi tako usposobili nihalko in potem začeli pridobivati uporabno dovoljenje zanjo, od šestih vlečnic pa bodo predvidoma pognali štiri.
