Etažni lastniki v BS-3 sicer na sodišču zahtevajo, da se pogodba med Gipossom in Bojanom Gjuro razglasi za nično, ker naj bi ta kupil tudi del zemljišč med stanovanjskimi bloki, ki bi morala biti last stanovalcev. To zahtevo je okrožno sodišče marca letos zavrnilo, višje sodišče pa ji je julija delno ugodilo in jo vrnilo v ponovno presojo okrajnemu sodišču.
Faganel se je s pismom stanovalcem odzval na občni zbor etažnih lastnikov v začetku oktobra in jih poskušal prepričati, da so stanovalce zavedli nekateri etažni lastniki s pomočjo prvega pravnika v Mestni občini Ljubljana (MOL) Velka Franka, ki v sporu vidijo poslovne priložnosti. Hkrati pa je na stanovalce zvalil krivdo, da so mu povzročili poslovno škodo, ko so mu konec 70. let nezakonito preprečili gradnjo garažne hiše, ki jo zdaj želi zgraditi Gjura.
Faganel je zavrnil še očitke, da je pogodba z mestom, ko mu je to naložilo, da uredi zemljiško-knjižno stanje soseske, darilo Gipossu. "Pogodbi smo sklenili, ker so pravni predniki Gipossa pridobili pravico uporabe zemljišč, ko so plačili odškodnino zanje," je zapisal v pismu. A višje sodišče je že junija v sporu za zemljišča v Stanežičah odločilo, da današnji Giposs ni pravni naslednik nekdanjega gradbenega podjetja SOZD ZGP Gipossa. Andreja Schulz, predsednica sveta koordinacij BS-3, pa je še enkrat opozorila na veliko napako prejšnje mestne oblasti z Viko Potočnik na čelu, ko je podpisala omenjeno pogodbo z Gipossom. "To je tako, kot da bi varstvo ovac prepustili volku," je korak občine opisala Schulzeva.
Sicer pa je na zboru stanovalcev županja Danica Simšič prvič priznala, da se je s Faganelom že sestala in da sta se pogovarjala o poravnavi. Zaradi tega naj bi tudi zamenjala odvetnika Roka Korena z Miho Šipcem, saj prvi naj ne bi bil naklonjen poravnavi, Šipec pa ukazov o poravnavi ni želel komentirati, ker so, kot je dejal, še sredi pogajanj. V mestni upravi trenutno na 200 hektarjih mestnih površin, kjer morajo ceste še razglasiti za javno dobro, vknjižujejo lastninske pravice na MOL.
