Večinoma gre za napake voznikov
Letos so zaradi takšne napake na naših avtocestah umrli že trije, lani pa štirje ljudje. Natančnih podatkov o številu nesreč pa včeraj od policije nismo dobili. Nekaj podatkov so nam poslali iz Darsa, kjer sicer nimajo uradne evidence, opažajo pa, da je primerov vožnje v nepravilno smer vse več. Do decembra so zabeležili 34 takšnih nevarnih "podvigov", daleč največ, kar 28, na Primorskem. Po njihovi oceni je tega še precej več, zato si prizadevajo, da bi bil čim večji del avtocestnih odsekov pod videonadzorom.
Prometni psiholog Marko Polič pravi, da se njemu še ni zgodilo, da bi na avtocesti videl koga voziti v napačno smer. Najbolj značilna reakcija voznikov, ki se srečajo s tem, da pred seboj zagledajo nasproti vozeče vozilo, je, da stopijo na zavoro. Toda voznik, ki se mu zgodi to, naj se čim prej s prehitevalnega pasu umakne na odstavnega. Vsekakor je to za voznika zelo neprijetno presenečenje. Kako reagirati pri hitrostih, višjih od 100 kilometrov na uro, pa je vprašanje posameznika in vremenskih ter prometnih razmer, pravi Polič. Razumljivo je, da lahko voznik zaradi slabih vremenskih razmer, kot je megla, zapelje na napačni uvoz. Trenutek nepozornosti je dovolj, da se na slabo razmejeni in slabo označeni cesti kaj hitro izgubimo.
Večina prometnih strokovnjakov vseeno ocenjuje, da so uvozi na avtoceste v Sloveniji dobro označeni, ključni problem naj bi bil človeški dejavnik. "Ljudje preprosto ne upoštevajo prometne signalizacije in zapeljejo na cesto kar po svoje, čeprav bi moral vsak, ki ima vozniško dovoljenje, dobro vedeti, kaj pomeni peljati po avtocesti v napačno smer," meni odgovorni urednik Motorevije France Kmetič. Čeprav oznake na cesti marsikje niso najbolj idealne, bi po njegovem Darsu težko očitali, da glede tega ni nič naredil. Rumeni fluorescenčni prometni znak z veliko črno dlanjo, ki voznike opozarja na napačno smer vožnje, je namreč dovolj dobro opozorilo.
Fizične ovire ustavijo vozilo
Veliko težav z vožnjo v napačno smer imajo tudi v Avstriji, kjer so zato začeli uporabljati fizične ovire - stingerje oziroma verige z žeblji, ki prebodejo pnevmatike in tako ustavijo vozilo. Nameščajo jih na uvoze avtocest, tako da se dvignejo in predrejo gume, če voznik pripelje v napačni smeri, pravi Kmetič in dodaja, da druge oblike fizičnega varovanja za takšne primere niti ne obstajajo.
Podobno razmišlja tudi prometni strokovnjak z več kot tridesetletnimi izkušnjami, ki je zaradi nekaterih zadržkov v tem primeru želel ostati anonimen. Prepričan je, da je velika rumena prometna tabla z dlanjo dovolj jasno opozorilo voznikom in da gre pri vožnji v napačno smer v glavnem le za človeške napake. "Razumel bi, če bi se kaj takšnega zgodilo v gosti megli, ne pa, da se to dogaja v normalnih razmerah. Nenormalno je, da vsa signalizacija voznika ne predrami, kar očitno kaže, da so bile voznikove psihofizične sposobnosti na ničli, zato se v takšnih primerih postavlja tudi vprašanje zlorabe zdravil, mamil in alkohola." Podobno nerazumljive se mu zdijo tudi nesreče na nezavarovanih železniških prehodih, ko denimo voznik na popolni ravnini spregleda vlak in zapelje na tire.
Ob tem morda ni odveč omeniti še drugačnih teorij, ki krožijo o takšnem početju. V nekaterih deželah je namreč slišati, da je vožnja v napačni smeri po avtocesti način samomora, pri nas pa naj bi šlo tudi za objestnost in nore stave adrenalina željnih mladcev. Skratka, za nekakšne pobalinske igre in željo po dokazovanju, češ, kdo si upa. A takšnih primerov, ki jih v statistikah seveda ne moremo zaslediti, po mnenju naših sogovornikov vseeno ni ravno veliko.
