S takšnim privilegijem se po njegovem ponašajo vojska, zdravstvo, policija, pravosodje, celo UMAR in vladna služba vlade za zakonodajo. Ravno včeraj, ko je minister svoje deležnike obveščal o varčevanju, in to ob svetovnem dnevu učiteljev, se je sindikalist Goran Lukič spraševal, kaj počne ta vlada. Učiteljem znižuje plače prek varčevalnih ukrepov, študentom znižuje pravice prek varčevalnih ukrepov, izobraževalnemu sistemu jemlje sredstva v imenu varčevalnih ukrepov, povzema. Če bo šlo tako naprej, bodo mladi ostali brez varnostne mreže in s kupom problemov. "Vedno bolj me bega, zakaj se spravijo na tisti del družbe, za katerega vsa tujina pravi, da bi morali ravno v času krize v njega največ vlagati? Zakaj uničujejo raziskovalno-razvojni potencial družbe? To je rahitična politika! To, kar se dogaja, ima zelo nevarne nastavke. Izobraževalni sistem je namreč tek na dolge proge, to je investicija, ki traja nekaj let, in če ta sistem razbiješ, kot ga razbijajo sedaj, mladim dolgoročno kratiš možnosti za boljšo prihodnost," še pravi Lukič.

Žal pa so omenjeni resorji v proračunih za prihodnji dve leti obravnavani popolnoma enako kot "uradništvo na ministrstvih". Kot je Turk povzel besede ministra za finance Janeza Šušteršiča, zato, ker naj bi bila na teh področjih rast mase plač nadpovprečno velika. S tem se predsednik združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Milan Rejc ne strinja: "Že dolgo sem ravnatelj, zaposlujemo kvečjemu manj od normativov." Predlog o ukinitvi glasbenih šol pa se mu zdi nesprejemljiv. Glasbene šole, kakršne poznamo v Sloveniji, so unikum v Evropi, pravi ravnatelj koprske glasbene šole Iztok Babnik. Nimajo dobrega vpliva le na glasbeno izobraženost državljanov. Poleg tega spodbujajo dobre delovne navade, povezovanje med ljudmi, sodelovanje, solidarnost. Gre za pouk enega učitelja z enim učencem, za najbolj oseben pristop, kar lahko obstaja. "To je tako, kot če bi želeli ukiniti vse športne klube in društva," primerja Babnik.

Za vrtce bodo "poskrbele" občine

Je pa minister Turk na sestanku s predstavniki resorjev zelo na hitro opravil z vrtci, je povedala predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Božena Bratuž. Na vprašanje, kaj se jim obeta, je odgovoril le, da vrtci spadajo k svojim ustanoviteljem - občinam in da jih večji pretresi ne čakajo. Bratuževa vseeno upa, da vrtci v proračunih za prihodnji dve leti ne bodo preveč prepuščeni samovolji posameznih okolij, ampak bo dogajanje v njih spremljajo tudi ministrstvo. "Če smo začetniki vertikale, bi bilo prav, da ministrstvo za nas poskrbi v enaki meri kot za preostale izobraževalne institucije."

Ker so si področja, ki jih pokriva superministrstvo, tako različna, se je minister z njihovimi predstavniki dogovoril, da bodo ustanovili krizne koordinacije, ki bodo skušale zategovanje pasu izpeljati s čim manj bolečimi posledicami. Sestavljali jih bodo predstavniki ministrstva, sindikati, dijaki, študenti, zaposleni, starši. Vendar to prisotnih ni pomirilo. Spraševali so se, kako naj manjšajo plače in odpuščajo - kaj bodo počeli, naj bi bila njihova prosta izbira. V srednjih šolah bi lahko edino dvignili delovno obveznost učiteljev, razmišlja predsednica Društva ravnateljev Slovenije Nives Počkar, vendar je že zdaj precej učiteljev na 23 urah na teden, kolikor jim dopušča kolektivna pogodba. Posegati v kolektivno pogodbo se v tako kratkem času ne da, meni predsednik Visokošolskega sindikata Marko Marinčič, še posebej ne brez dogovora s sindikati. Tudi odpuščanje po njegovem ne bi prineslo tako hitrih rezultatov. Univerze pa že zdaj komajda shajajo, ob dodatnem varčevanju pa se boji, da ne bodo mogle več nemoteno izvajati študijskega procesa.

"Nihče v tej državi ne ve, kam gremo"

Študentje so medtem že v torek doživeli hladen tuš, saj jih je vlada seznanila z ukrepom, ki ga je nato sprejela dva dni kasneje - polovičnim znižanjem študentske olajšave pri dohodnini. Ukrep v smeri "enake davčne obravnave vseh dohodkov iz dela" je samo zadnji v vrsti ukrepov, ki so študente v minulih mesecih že udarili po žepu in po glavi.

Spomnimo, da je vlada že uvedla reformo študentskega dela in z varčevalnim megazakonom povišala koncesijsko dajatev, z januarjem pa bo začela veljati še druga faza sprememb sistema študentskega dela, s katero bodo velik delež svojih prihodkov iz koncesijskih dajatev izgubili študentske organizacije in servisi. Poleg tega je vlada študentom za mesec dni ukinila bone, znižala subvencijo za bivanje pri zasebnikih, zmanjšala maso za štipendije ter univerzam in fakultetam vzela nekaj deset milijonov evrov. Ob sprejemanju naštetih varčevalnih ukrepov so se študenti pokorili in jih na neki način potrdili, a tudi poudarili, da je to "maksimum, ki so ga ne pripravljeni, ampak zmožni sprejeti". O vseh nadaljnjih ukrepih jih nihče ni nič vprašal, "bili so samovoljno in enoznačno delovanje vlade brez kakršnega koli usklajevanja," pa sedaj prizna predsednik študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc.

V tej državi se vse dogaja ad hoc, brez kakršnega koli parcialnega razmisleka, kam kakšen varčevalni ukrep pelje, pravi tudi Drago Žura, državni svetnik in že štirinajsto leto direktor mariborske študentske organizacije. "Da ni dolgoročne strategije, sem posebej opozoril tudi ministra za finance na sestanku v torek. Želim si, da bi stvari reševali z dialogom in sporazumom. A vsi sestanki, tudi denimo zadnji, ko smo govorili o dohodnini, so bili videti tako, da so nam predstavili ukrep, mi smo povedali, da se ne strinjamo, oni pa so rekli 'bomo vseeno tako naredili'," pripoveduje Žura. Kakšna je torej prihodnost slovenske mladine, študentov in visokošolskega prostora?

"Ne vem," odgovori Urbanc. "Mislim, da v tem trenutku nihče v državi nima odgovora na to vprašanje." Tako kot dekani, profesorji sindikalisti tudi v študentski organizaciji opozarjajo, da pot, ki si jo je izbrala vlada, ni prava, in da v tujini tudi v krizi ne nižajo sredstev za izobraževanje, saj je obveljalo stališče, da bo izobražena družba lažje izšla iz krize. Pri nas pa je izobraževanje na največjem udaru.

Nujno je potrebna državljanska nepokorščina

To je tako, kot če v kozarec nalivamo vodo, karikira Žura. Zaradi površinske napetosti je vode lahko v kozarcu celo malo nad robom, ampak ko steče prva kapljica, se zlije veliko vode čez rob. "Mislim, da bomo kmalu na tej fazi," doda. Prepričan je, da bi pritisk za spremembe moral priti iz sredine tercialnega izobraževanja, pa naj bodo to študentje, univerze, profesorji.

Prav študentje so vedno tisti avantgardisti, ki imajo največji potencial za demonstracije in ki lahko našo družbo naredijo bolj pravično, meni tudi Lukič. "A v tem trenutku ta revolucionarni potencial mladih realnost prehiteva," še prizna. Tudi predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn je prepričan, da bi se študenti morali že zdavnaj upreti. "Zato, ker se niso, so zdaj dobili to. Med sprejemanjem varčevalnih ukrepov so se namreč 'zmenili'. A to je bil trik vlade, izigrala jih je, saj je videla, da ji ne predstavljajo resne grožnje. Študentje pa so bili naivni in verjeli, da jih je vlada resno vzela in da se bo držala dogovora in ne bodo oškodovani. Sedaj pa vidijo, da ni bilo tako. Enkrat bo moralo študentski populaciji postati jasno, da brez širšega političnega angažiranja tudi teh sindikalnih zadev ne morejo izboriti," razlaga.

A čeprav ima študentska populacija svojevrsten družbeni položaj in lahko - če se zgodi ustrezna politizacija - najbolj deluje v prid drugačni prihodnosti, pa se Štrajn boji, da bo še naprej delovala znotraj legalnih okvirov. "Tisto, kar je nujno potrebno, pa je več kot to, potrebna je državljanska nepokorščina," še zaključi.