Priložnost za pridobivanje izkušenj in gradnjo socialne mreže

Pri tem gre za vzajemne koristi, saj so starejši bolj vključeni v svet sodobne informacijske tehnologije, prostovoljci pa nabirajo izkušnje, krepijo veščine in gradijo socialno mrežo, kar je koristno tudi pri iskanju zaposlitve. Zato je sodelovanje v projektu priložnost tudi za vse brezposelne. "Prostovoljske izkušnje lahko izpostavijo na portalu Zaposlim delodajalca, ki se mi zdi super pobuda, da še posebej mladi aktivno pristopijo k iskanju zaposlitve," dodaja Borut Jeglič, lanski vodja projekta Simbioz@.

Namen projekta je, da bi bili starejši bolj samozavestni za računalnikom in lani se je po koncu delavnic tako počutilo več kot 90 odstotkov od 5700 udeležencev po vsej Sloveniji. Težko je reči, ali so še naprej uporabljali znanje, pojasnjuje Jeglič, so pa nekatere šole in knjižnice projekt posvojile in ga izvajale še naprej, tako da so otroci svoje dedke in babice še naprej ohranjali v stiku z računalniki.

Izobraževanja so naložba za prihodnost

Povprečna starost udeležencev delavnic je bila lani 68 let, najstarejši udeleženec je imel 97 let, prišel pa je s svojim sinom, starim približno sedemdeset let. Najmlajši so stari približno petdeset let, kar pomeni, da so med njimi tudi starejši zaposleni ali brezposelni, ki že skoraj na vsakem delovnem mestu potrebujejo vsaj osnovna računalniška znanja.

To so po Jegličevih besedah predvsem Word, internet in elektronska pošta, ne škodi pa niti znanje Excella ali kakšnega računovodskega programa. Za starejše zaposlene sicer treninge organizirajo tudi podjetja ali pa jim pri težavah pomagajo njihovi mlajši kolegi, še ocenjuje Jeglič, poudarja pa, da bi se k večji informacijski pismenosti in znanju nasploh morala zavezati tudi država s tem, da bi projekte tudi finančno podprla.

"Če bomo kje delali dodano vrednost, je to z izobraževanjem. Treba je imeti znanja, ki jih drugi nimajo," meni Jeglič, "Po eni strani je to povsem razumljivo, saj nam nihče ni verjel, da bomo projekt resnično izpeljali. A smo tudi po koncu več pozitivnega odziva prejeli iz tujine. Pred kratkim smo denimo prejeli nagrado za evropskega državljana leta," pravi Jeglič in dodaja, da bodo zato prihodnje leto projekt poskušali razširiti tudi v druge države Evropske unije, saj so veliko zanimanja poželi v mnogih evropskih državah in tudi širše.

Študente prostovoljstvo še vedno premalo zanima

Letos torej ostajajo še na domačih tleh. Na tristotih lokacijah po državi bo več kot tri tisoč starejših učilo približno tisoč prostovoljcev, prijave pa zbirajo še do srede. Prostovoljci so predstavniki vseh generacij, največ pa je šolarjev, saj je v projekt vključenih veliko osnovnih šol. Lani je organizatorje presenetilo tudi veliko število sodelujočih zaposlenih, ki so si za delavnice vzeli prost dan v službi.

Precej manj, kot so pričakovali, pa je bilo študentov, ki po Jegličevem mnenju še vedno dajejo premalo pomena socialnim veščinam in prostovoljstvu. "Vsi bi se imeli fino, le malo pa jih razmišlja, kaj bo jutri in kako graditi kompetence za naprej," pravi, a dodaja, da je tudi precej študentov in drugih, ki razumejo pomen aktivnega udejstvovanja v prostovoljskih projektih, kot je Simbioz@. Ravno zaradi njih tovrstni projekti živijo, oni pa lažje dobijo zaposlitev.

Izmenjevanje energije in znanja

Na vprašanje, zakaj se še posebno mladim, ki so še na pragu kariere, in brezposelnim, ki iščejo zaposlitev, splača sodelovati kot prostovoljec v projektu Simbioz@, Jeglič odgovarja, da zato, ker jih druženje s starejšimi, ki izkazujejo veliko hvaležnost, napolni z energijo, dolgoročno pa pridobijo znanje, kako (starejšim) strukturirano podajati znanje. "Stvari, ki so nam samoumevne, jim je treba predstaviti na drugačen način, kot smo ga vajeni," pojasnjuje Jeglič.

Druga veščina, ki jo imajo priložnost izpiliti prostovoljci, je javno nastopanje. Še posebno tisti, ki vodijo delavnice, imajo izjemno priložnost za učenje javnega nastopanja, saj so starejši zelo hvaležna publika za učenje, ker se ne obremenjujejo z napakami, pravi Jeglič, ki je lani z ekipo opravil več kot deset tisoč prostovoljskih ur organizacijskega dela in se pri tem ogromno naučil.

"Sam sem se naučil predvsem vodenja ljudi. Prostovoljska ekipa je delala po dvesto in več ur na mesec in ljudi ni enostavno zadržati v projektu," je o svojih izkušnjah povedal Jeglič, ki je pridobil tudi veliko znanja o projektnem vodenju, in to s sprotnim učenjem, branjem in poslušanjem nasvetov drugih ljudi. Prepričan je tudi, da je to gotovo bolj učinkovito, kot če bi predelal samo teorijo projektnega vodenja.