S predlogom zakona se za samozaposlene, torej tiste, ki opravljajo pridobitno oziroma drugo dovoljeno dejavnost, dviguje osnova za plačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje. Dviguje se s sedaj določene minimalne plače na najmanj 60 odstotkov povprečne plače.

Z nizkimi prispevki samozaposleni do nizkih pokojnin

Trenutno samozaposleni vplačujejo prenizke prispevke, pravi nekdanja ministrica za delo Marjeta Cotman in poudarja, da bi se morali zavedati, da bodo imeli posledično nizko pokojnino. Kot pravi, se tudi sama kot samoplačnik zaveda, da bo imela manjšo pokojnino, zato plačuje več.

Dodatno rešitev za pridobitev višje pokojnine vidi v vplačevanju še dodatnega pokojninskega zavarovanja in prav pri tem bi, kot je dejala za STA, država morala več narediti, da bi z dodatnimi bonusi spodbudila zavarovance k vplačevanju. "Da bi se tisti višek denarja, ki ga nekdo ima, obrestoval njemu in tudi državi," je dejala.

Država želi, kot je razvidno iz predloga reforme, krepiti prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, katerega namen je zagotavljanje dodatnega vira dohodka oziroma pokrivanje izgub iz izpada dohodka iz obveznega pokojninskega zavarovanja starejšim generacijam, ki je predvsem posledica neugodnih demografskih gibanj prebivalstva.

Država ugotavlja, da so se v desetih letih obstoja prostovoljnega pokojninskega zavarovanja v praksi pokazale prednosti, pa tudi pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti in zagotoviti nemoten razvoj sistema v prihodnosti. Država predvideva nekatere ukrepe za jasnejšo razdelitev med II. (poklicne pokojninske sheme) in III. (pokojninsko zavarovanje na podlagi individualnega varčevanja za starost) stebrom pokojninskega zavarovanja, ki je med drugim v svetu namenjena predvsem priznavanju različnih pravic.

Medtem ko je namen II. stebra zagotavljanje izpada dohodkov iz javnega pokojninskega sistema in je zaradi tega potrebna tudi višja stopnja regulacije, pa III. steber zagotavlja dodatni dohodek, s katerim si želijo posamezniki izboljšati premoženjski položaj v starosti.

Večina ljudi, ki plačuje dodatno zavarovanje, je vključena v kolektivno zavarovanje

V prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo lani vključenih dobrih 62 odstotkov zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Iz razmerja med kolektivnim in individualnim prostovoljnim dodatnim zavarovanjem pa je razvidno, da je individualno zavarovanje v Sloveniji izredno nerazvito. Kar 95 odstotkov vseh članov prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je vključenih v kolektivno zavarovanje, kažejo podatki ministrstva za delo.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v predlogu reforme tako med drugim predlaga nekatere omejitve pri dvigu vplačanih sredstev. Medtem ko lahko član individualnega zavarovanja kadarkoli uveljavi pravico do izplačila odkupne vrednosti enot premoženja v enkratnem znesku, bo moral član kolektivnega zavarovanja po predlogu reforme izpolnjevati nekatere pogoje. Pravica do enkratnega izplačila bi bila vezana na izstop iz tega zavarovanja ob izpolnjevanju pogoja, da je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in da sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 5000 evrov.

Z navedenimi pogoji želi država omejiti dvig privarčevanih sredstev v enkratnem znesku, saj to ni v skladu z namenom tega varčevanja. Izjema velja za nizek znesek zbranih sredstev, kjer izplačilo pokojninske rente ne bi bilo smiselno.

Ekonomist Bernard Brščič se glede predlagane rešitve boji, da bi lahko prišlo do podleganja interesom izvajalcev pokojninskih načrtov in priporoča previdni pristop k regulaciji tega področja. Glede povečevanja dviga vplačanih sredstev med zavarovanci v zadnjem obdobju pa pravi, da se je to pokazalo za velik problem, vendar se po njegovem mnenju ljudje obnašajo razumno, ko vidijo, "da vse skupaj ni nič" in da enostavno ne vidijo smisla v tem, da se vplačani zneski izplačujejo v obliki nekih anuitet. Meni, da je potrebno ljudem pustiti svobodo glede odločanja o vplačanih sredstvih.

Dodaja še, da si glede prostovoljnega pokojninskega zavarovanja nekateri delajo utvare, da bo to rešilo pokojninski sistem. Podatki in donosnost prostovoljnega pokojninskega zavarovanja namreč ne kažejo dobrih obetov. Tako se po njegovem mnenju edina prava pot kaže v postopnem podaljševanju upokojitvene starosti in spodbujanju tega, to pa prinaša predlagana reforma.

Brščič sicer kot enega največjih napredkov predlagane pokojninske reforme vidi v "popolni redefiniciji pokojnine". Ta je v predlogu novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju definirana kot prejemek, ki je vezan na vzpostavitev zavarovalnega razmerja oz. na vplačane prispevke.

"Gre za velik idejni preobrat, kjer pokojnina ni pojmovana kot socialni transfer, kot neka miloščina države, ampak je utemeljena na zavarovalnem razmerju. In celotna filozofija zakona gre v smeri, da se vzpostavi ta zavarovalna nrav pokojnin in s tem zaščiti prave upokojence, tiste, ki so vestno vplačevali prispevke in danes legitimno pričakujejo vplačane pokojnine," je STA poudaril Brščič. Ob tem dodaja, da niti trenutno veljavni zakon niti pokojninski zakon, ki ga je pripravila prejšnja vlada, tega elementa nista vsebovala.