S pisanjem in sprejemanjem zakona o SDH je vlada socialne partnerje že potegnila za nos: prvič, ko so jim dan pred obravnavo predloga zakona v vladi zatrjevali, da ta sploh še ne obstaja, in drugič, ko so jim obljubljali, da jim bodo predlog zakona predstavili, preden ga bodo posredovali v državni zbor. Ta bo predlog zakona sprejel že ta teden na izredni seji, predstavniki sindikatov in upokojencev pa medtem vztrajajo, da mora Kapitalska družba (Kad), namenjena zagotavljanju sredstev za sedanje in prihodnje upokojence, ostati samostojna pravna oseba, političnega posega v pokojninsko blagajno ne dovolijo in za to so se pripravljeni boriti z vsemi sredstvi, tudi referendumom. Včeraj so se na načrte vlade odzvali tudi v Kadu, kjer opozarjajo, da njihova pripojitev k holdingu in združevanje njihovega premoženja s premoženjem in obveznostmi Slovenske odškodninske družbe (Sod) ter DSU ogroža poslanstvo družbe in namenskost sredstev.
Vlada obljublja, da se bo z novim konceptom upravljanja državnega premoženja izboljšalo "vsesplošno stanje v državi", reševanje slabih naložb bank pa naj bi spodbudilo kreditiranje gospodarstva, pri čemer velja spomniti, da bančniki že mesece poudarjajo, da kreditiranja ne bo, dokler ne bo gospodarske rasti. Za spodbujanje te si vlada očitno jemlje več časa, kot ga namenja spreminjanju upravljanja državnega premoženja.
Dr. Bogomir Kovač pravi, da smo nekaj podobnega že imeli tudi v obliki Slovenske razvojne družbe (SRD), "vse pa se je izkazalo kot precej neuspešna zgodba". Da bi čiščenje bančnih bilanc najedalo dobro premoženje države, še vedno skrbi tudi upokojence in sindikate, ki jih Šušteršičeva zagotovila, da bo družba za upravljanje terjatev ločena od preostalih delov holdinga, očitno ne pomirjajo. Ključna bo cena, po kateri bodo slabe terjatve bank prenesene na holding, pojasnjuje dr. Igor Masten. Če bo država za terjatve bank plačala preveč, bo slaba banka oblikovala odpise, holding pa bo imel minus, ki ga bodo pokrili davkoplačevalci. Masten vidi težavo predvsem v prenosu tudi dobrih naložb, kot so zastavljeni deleži v Mercatorju, Pivovarni Laško, Heliosu in podobnih podjetjih.
Če SDH po mnenju številnih predstavlja grožnjo za hitro razprodajo zaseženega premoženja (spomnimo, družba za upravljanje terjatev bo imela od tri do pet let časa za povračilo slabih terjatev in unovčitev zaseženega premoženja), Masten meni nasprotno. Da torej holding premoženja - tako kot pred tem banke - ne bo smel prodajati. Davkoplačevalci bomo, tako Masten, plačali za to, da podjetja nacionalnega interesa ostanejo v lasti holdinga. Kovač pa je prepričan, da je hitenje vlade s sprejemom zakona o SDH v prvi vrsti namenjeno "čim bolj udarnemu reševanju kadrovskih vprašanj, koncentracija lastništva in finančni učinek sta postranski zadevi".
