Brščič je prepričan, da je znižanje pokojnin iz 232. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z varčevalnim zakonom šele prvi korak. Jeseni, ko bodo pogovori o pripravi nove pokojninske reforme zelo resni, se nadaljnjemu krčenju pravic iz omenjenega člena po njegovem mnenju ne bo mogoče izogniti.
Vlada se je končno zavedla pravega problema našega pokojninskega sistema
Poudarja, da se ukrep vlade ni dotaknil vseh upokojencev, ampak je prizadel le tiste z nadpovprečnimi pokojninami, katerih pokojnine ne temeljijo na prispevkih, plačanih v Sloveniji. "Sedanja vlada se je končno zavedla pravega problema slovenskega pokojninskega sistema," pravi.
"Če bi pokojninski sistem očistili teh izdatkov, bi ugotovili, da za prave pokojnine namenimo samo 10,5 odstotka BDP (zdaj 12 odstotkov ali 4,9 milijarde evrov na leto), kar nas uvršča v zlato sredino članic EU. Iz povedanega sledi, da pravi upokojenci nikakor niso glavni problem slovenske države," poudarja.
Ob vprašanju znižanja pokojnin za vojake nekdanje JLA pravi, da gre za problem sukcesije po razpadli SFRJ. "Napaka je bila storjena leta 1991, ko se je zaposlenim v JLA kar povprek priznavalo pravice, denar za njihove pokojnine pa je ostal v Beogradu," je pojasnil.
Zakaj bi bile vojaške pokojnine naloga Zpiza?
"Gre za terjatev do beograjskega vojaškega pokojninskega sklada in ne razumem čisto dobro, zakaj naj bi izplačevanje vojaških pokojnin bila naenkrat naloga slovenskega Zpiza oziroma proračuna," pravi Brščič. Vsi ti zavarovanci bi morali pokojnino po njegovih besedah izterjati od svojega izvajalca zavarovanja oziroma iz naslova sukcesije.
Poleg tega opozarja, da je treba zelo jasno ločiti pokojninsko zavarovanje od problema rent zaslužnih. Morebitnih dodatkov zaslužnih osamosvojiteljev ne bi smel izplačevati Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ampak neposredno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pravi ekonomist Brščič.
