Lovili zahteve EBA, zdaj zahteve komisije
Tako kot je država po petkovi odločitvi belgijska KBC, da v dokapitalizaciji banke ne sodeluje, tik pred zdajci lovila zadnji rok za izpolnitev zahtev evropskega bančnega regulatorja EBA o kapitalski ustreznosti banke, skuša zdaj na enak način izpolniti še zahteve evropske komisije o državni pomoči. Čeprav je Bruselj včeraj odobril dokapitalizacijo NLB, pri kateri sodelujeta Kapitalska in Slovenske odškodninska družba (Kad in Sod), bosta morali slednji izpeljati še eno dokapitalizacijo banke, in to le zato, da bo izpolnjena zahteva evropske komisije glede cene delnice.
Da 41 evrov za delnico NLB za evropsko komisijo ni sprejemljiva cena, smo že poročali, in z vsega 1,9 milijona evrov vredno dokapitalizacijo bodo zdaj "lovili" ceno delnice v višini 36,7 evra, ki naj bi bila za Bruselj sprejemljiva. Spomnimo, na to ceno je vezana izdaja pogojno zamenljivih obveznic, ki jih bo v zameno za posojilo banki prejela država. Da bi izpolnili zahteve komisije, bo NLB zdaj sklicala novo skupščino, na kateri bodo delničarji odločali o dokapitalizaciji v višini 1,9 milijona evrov. Zaradi navedenega je komisija oborila dokapitalizacijo v višini 382,9 milijona evrov in ne v višini 381 milijonov evrov, kot je odločila sredina skupščina NLB. Nova dokapitalizacija naj bi bila predvidoma zaprta in sodelovala boste lahko le Kad in Sod, cena delnice pa se bo gibala okoli osem evrov, tako da bo povprečna cena dokapitalizacije ustrezala zahtevam evropske komisije. Kdaj predvidoma naj bi bila skupščina NLB, še ni znano, so pa včeraj na ministrstvu za finance potrdili, da bosta morala Kad in Sod "v prihodnosti vstopiti v lastniško strukturo še v zelo majhnem znesku in po zelo nizki ceni".
Poznavalci bančnega sistema sicer ocenjujejo, da dokapitalizacija NLB po ceni osem evrov za delnico ne pomeni referenčne vrednosti delnice banke v primeru morebitne nadaljnje dokapitalizacije ali prevzema. Naj ob tem omenimo, da je svoje delnice NLB včeraj naprodaj ponudil NFD Holding, in sicer po ceni najmanj 35 evrov.
NLB ima sredstva na računu
Kad in Sod sta včeraj po hitrem postopku izvedla skupščini, ki sta morali potrditi sodelovanje pri dokapitalizaciji NLB. Še prej se je na dopisni seji sestala vlada in dala Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) soglasje, da lahko na skupščini obeh skladov potrdi sodelovanje pri dokapitalizaciji NLB, kot so si jo kot izhod v sili zamislili na ministrstvu za finance. Po vseh omenjenih postopkih sta Kad in Sod že včeraj na račun NLB vplačala 61 milijonov evrov, in sicer Kad 33,12 milijona in Sod 27,88 milijona evrov. NLB je medtem v večji meri že zaključila načrtovane odkupe hibridnih obveznic od Merrill Lyncha in zunanjih investitorjev ter s posli ustvarila okoli 85 milijonov evrov dobička po davkih. Banka bo odkupila še del hibridnih obveznic od KBC, s čimer bo ustvarila okoli 60 milijonov evrov dobička po davkih, skupno torej okoli 150 milijonov evrov.
Hkrati je država banki že nakazala 320 milijonov evrov posojila, v zameno za katerega bo prejela pogojno zamenljive obveznice. Po vseh operacijah se bo kapital banke okrepil za nekaj več kot pol milijarde evrov, količnik temeljnega kapitala pa se bo povzpel na okoli 9,5 odstotka, kot smo že poročali. Evropski bančni regulator EBA naj bi slovenski strani že zagotovil, da bo vse postopke v zvezi z dokapitalizacijo banke upošteval, kot da so izpeljani v zahtevanem roku, torej do 30. junija. V Banki Slovenije so pojasnili, da "lastnika NLB izvajata potrebne ukrepe za izpolnitev zahtev" evropskega regulatorja, ki ga centralna banka hkrati ažurno seznanja z vsemi postopki.
Lanskoletne zaveze NLB pod drobnogledom komisije
Evropska komisija, ki je očitno seznanjena z načrtovanim manevrom za znižanje dokapitalizacijske cene z 41 na 36,7 evra, saj je ta po pojasnilih finančnega ministrstva "dogovorjen in preverjen" s komisijo, je dala Sloveniji in NLB šest mesecev miru. Pojasnili so, da bosta imeli država in banka tako "dovolj časa za predložitev posodobljenega načrta prestrukturiranja, v katerem bo upoštevana ta dodatna državna pomoč".
Državna pomoč ima načeloma glede na zahteve Bruslja protiutež, predvsem odprodajo netržnih naložb. Spomnimo, ravno zaradi državne pomoči KBC komisija slednji ni dovolila povečanja deleža v NLB, še več, pričakujejo, da belgijska banka uresniči zahtevo in NLB do konca leta proda. Evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia je sinoči pojasnil, da evropska komisija ni zahtevala od KBC, naj ne sodeluje pri dokapitalizaciji NLB, bi pa morala KBC, ki se je v dogovoru s komisijo zavezala k odprodaji deleža v NLB, v tem primeru prodati enakovreden delež v drugi banki.
Minister za finance Janez Šušteršič je sicer pred kratkim povedal, da bi teoretično v primeru prodaje deleža KBC v NLB tega morala odkupiti država, a načrtov države na tem področju včeraj natančneje na ministrstvu niso pojasnili. Ponovili so, da bodo v naslednjih tednih v pogovorih s KBC ugotovili, ali še obstaja obojestranski interes in potrebno medsebojno zaupanje za to, da do konca leta skupaj poiščejo trajno rešitev za NLB.
Ta pa se lahko nadeja podrobnejšega pregleda izpolnjevanja danih obljub ob lanskoletni dokapitalizaciji v višini 250 milijonov evrov, ko sta država in NLB Bruslju zagotovili prestrukturiranje banke. Malo verjetno je, da bodo v Bruslju zadovoljni.
Strategija je predvidela prodajo deležev v nestrateških naložbah, kot so Banka Celje, LHB Frankfurt, Prvi faktor in podobne ter odprodajo deležev v podjetjih, katerih lastnica je NLB postala z zasego deležev od lastnikov, ki niso bili sposobni poravnavati posojil, med njimi Mercator, Pivovarna Laško, Helios. Država in NLB imata zdaj še šest mesecev časa, da načrt posodobita, in velika verjetnost je, da bo komisija zahtevala še kaj več kot zgolj izpolnitev že danih zavez. Vprašanje pa je, kdo se bo z izpolnjevanjem zahtev Bruslja ukvarjal. Že danes bo namreč potekala ustanovna seja nadzornega sveta NLB in glede na izražene želje ministra Šušteršiča bo vodstvo banke zamenjano po hitrem postopku.
