V objavljenem sporočilu za javnost policija pojasnjuje, da so kot organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve v skladu z veljavno zakonodajo pri svojem delu dolžni upoštevati usmeritve in obvezna navodila za delo, ki jih izda notranji minister. Ob tem policija zagotavlja, da bodo imeli policijski sindikati kljub odpovedi pogodb tudi v prihodnje zagotovljene pogoje za svoje sindikalno delo, kot jih sicer predvideva tudi kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti.

Gorenak je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da država na osnovi pogodb, ki sindikatoma zagotavljata prostore in materialna sredstva za delovanje, namenja nekaj manj kot 175.000 plačanih ur, kar pomeni skoraj 2 milijona evrov, čeprav naj bi policisti za sindikalno delo lani dejansko porabili le 64.000 ur oziroma 730.000 evrov. Ob tem je opozoril, da policijski sindikalisti te ure ne koristijo samo za sindikalno delo, pač pa da menda v času, ko so plačani kot policisti, igrajo pikado, košarko, nogomet, tenis in podobno. Gorenak je izračunal, da bi za denar, ki ga namenjajo sindikatoma v obliki plačila ur, lahko kupili kar 131 policijskih vozil.

Čeprav je Gorenak včeraj zagotovil, da vzrok odpovedi pogodb nista stavka policistov in referendum, pa njegov nedeljski blog, v katerem je napovedal včerajšnji ukrep, kaže, da je zaradi sindikalnih aktivnosti močno nejevoljen. Med drugim je na primer zapisal, da se na ministrstvu sprašujejo, ali sindikata delujeta v korist policistov ali pa ju vodijo kakšni drugi nameni.

Policisti: Gorenak trosi neumnosti

Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič pravi, da gre pri dveh milijonih evrov, ki jih omenja Gorenak, "za teoretični izračun", ki v ga v praksi sploh ni mogoče izvesti. "To je manipulacija z napihovanjem številk," opozarja Petrovič. Po njegovi oceni sindikalisti za svoje dejavnosti porabijo kvečjemu od 30 do 40 odstotkov ur, ki jih imajo sicer za to predvidene.

Petrovič je prepričan, da se je Gorenak za odpoved pogodb odločil zato, ker policisti nadaljujejo stavko in ker so vložili podpise za referendum. Ob tem je napovedal, da se bo stavka policistov "očitno morala zaostriti" v smer še bolj striktnega izvajanja stavke.

Na Policijskem sindikatu Slovenije so Gorenakove zapise na blogu označili kot "živo neumnost", in poudarili, da na sindikatu 100-odstotno delujejo le predsednik, podpredsednik in sekretar, medtem ko preostali policisti svoje delo opravljajo sproti, za sindikat pa delajo tudi med konci tedna. Po njihovem mnenju gre pri Gorenakovem ukrepu za onemogočanje stavke, kar je, kot opozarjajo, kaznivo dejanje.

Gorenak je na napovedi policistov, da bodo zaostrili stavko, dejal, da jo lahko zaostrujejo, saj je to njihova možnost in pravica. "Ko pa bodo šli čez 84. člen zakona o policiji, bomo spisali odpoved," je napovedal. Omenjeni člen sicer med drugim pravi, da so policisti dolžni med stavko varovati življenja, osebno varnost ljudi in premoženje, preprečevati, odkrivati in preiskovati kazniva dejanja, vzdrževati javni red, nadzorovati in urejati promet ter varovati državne meje.

Spreten manever policistov

Gorečnost notranjega ministra je najverjetneje predvsem posledica spretnega taktičnega manevra policijskih sindikatov, ki sta s sprožitvijo postopka za referendum onemogočila namero vlade, da bi letos drastično znižala regrese v javnem sektorju in "državnih" podjetjih. Ker bo novela zakona o dodatnih interventnih ukrepih, ki prelaga izplačilo letošnjega regresa z maja na julij, zaradi 35-dnevnega roka za zbiranje podpisov volilcev, mesec dni zamrznjena, bo morala država vsem javnim uslužbencem regres izplačati po veljavni zakonodaji, torej najkasneje do konca junija.

Policisti so s tem obenem tudi preprečili, da bi bil regres izplačan v skladu z zakonom o uravnoteženju javnih financ, ki je trenutno v parlamentarni proceduri in ki določa bistveno znižanje višine regresa; od 692 evrov bruto za najnižje plače do 100 evrov bruto za najvišje plače, pri čemer bi večina policistov prejela 493 evrov, bolje plačani pa 164 evrov. Novela sicer tudi določa, da regres v podjetjih, ki so v več kot četrtinski lasti države, ne sme preseči minimalne plače oziroma 763 evrov bruto ali 584 evrov neto, vse dokler gospodarska rast ne bo presegla 2,5 odstotka.

Policijski sindikat Slovenije pojasnjuje, da so se za tak korak odločili zaradi "večkratnega kršenja dogovorov s socialnimi partnerji in enostranskega poseganja v kolektivne pogodbe". Pri tem se sklicujejo na novembra 2010 sklenjen dogovor, po katerem bi moral biti letos regres izplačan v višini 692 evrov, in dogovor iz decembra lani, s katerim so se podpisniki zavezali, da se v prvi polovici letošnjega leta ne bo posegalo v plače in druge prejemke javnega sektorja.

Policisti ob tem poudarjajo, da predvideni novi zneski regresov demantirajo navedbe vlade, po katerih naj bi se odločili za referendum zgolj zaradi 100 evrov višjega regresa. Trditve, da bodo s tem omogočili "ekscesne regrese" v bankah in drugih državnih podjetjih, v katerih je država najmanj 25-odstotni lastnik, pa zavračajo z ugotovitvijo zakonodajno pravne službe državnega zbora in mnenji stroke, da je vsebina takšnega zakona ustavno sporna, ker posega v kolektivne pogodbe med gospodarskimi družbami in delojemalci. Na tak način, pravijo, bi imeli zaposleni tudi po uveljavitvi zakona možnost uveljaviti zakonitost kolektivnih pogodb s pobudo za ustavno presojo na ustavno sodišče.